Anketa na Hrvaškem / Tretjina vprašanih si za premierja želi aktualnega predsednika države

Tretjina vprašanih državljanov Hrvaške si na čelu vlade želi videti aktualnega predsednika države Zorana Milanovića

Tretjina vprašanih Hrvatov si na čelu vlade želi videti aktualnega predsednika države Zorana Milanovića, nekaj manj pa zdajšnjega premierja in predsednika HDZ Andreja Plenkovića, je pokazala zadnja javnomnenjska raziskava. Anketa je po napovedi Milanovićeve kandidature pokazala tudi velik skok podpore največji opozicijski stranki SDP.

Milanovića si na položaju predsednika vlade želi 32 odstotkov vprašanih, Plenkovića pa 30 odstotkov, je pokazala anketa, ki jo je v nedeljo objavila hrvaška televizija Nova TV. Koordinatorko zeleno-leve stranke Zmoremo! in kandidatko za premierko te stranke Sandro Benčić bi na položaju premierke najraje videlo 12 odstotkov vprašanih.

Anketo je na vzorcu 604 oseb opravila agencija Ipsos, ki opozarja na možnost statističnega odstopanja za štiri odstotne točke.

Med strankami je na prvem mestu še naprej vladajoča HDZ s 27,2 odstotka podpore. Na drugem mestu je SDP z 22,6-odstotno podporo. Stranki, ki je drugo mesto zasedala že doslej, je po Milanovićevi napovedi, da se bo udeležil volitev kot kandidat za premierja na listi SDP, podpora zrasla za več odstotkov.

Pri drugih strankah večjih razlik niso zabeležili. Konservativna stranka Most in Zmoremo! si delita tretje mesto z 8,7 odstotka podpore, desno Domovinsko gibanje pa podpira 7,9 odstotka vprašanih. Preostale stranke imajo skupno 14,9 odstotka podpore, neodločenih pa je okoli deset odstotkov vprašanih volivcev.

Deset hrvaških levo-liberalnih strank na čelu z SDP se je v začetku meseca sicer dogovorilo o skupni koaliciji. Od konca minulega tedna jih v koaliciji ostaja še devet, saj v njej ni več Delavske fronte, kar je v nedeljo v oddaji Nedeljom u 2 na hrvaški javni televiziji HTV potrdil predsednik SDP Peđa Grbin. Z Zmoremo! se je SDP medtem dogovarjal le o skupnem nastopu v štirih volilnih enotah, kar pa je po vključitvi Milanovića v volitve pod vprašajem.

V vladajoči HDZ so napovedali, da bodo na volitvah sodelovali z dosedanjimi partnerji, med katerimi so predstavniki manjšin in nekatere manjše stranke različnih političnih usmeritev. Je pa Plenković že zavrnil možnost sodelovanja z Mostom in Domovinskim gibanjem.

V volilno tekmo se je vključila še nova stranka Zakon in pravica (Pravo i pravda). Stranka se predstavlja kot suverenistična in protiglobalistična, njen soustanovitelj Mislav Kolakušić pa je na prvem strankarskem kongresu v soboto v Zagrebu izrazil željo po povezovanju z Domovinskim gibanjem, Mostom in Hrvaškimi suverenisti.

V soboto je začel teči 14-dnevni rok, v katerem morajo stranke, neodvisne liste in kandidati državni volilni komisiji (DIP) predati svoje volilne liste. DIP ima potem 48 ur časa za objavo skupnega seznama veljavnih volilnih list in kandidatov, to pa pomeni tudi začetek volilne kampanje.

Parlamentarne volitve, ki na Hrvaškem tradicionalno potekajo ob nedeljah, se bodo tokrat po Milanovićevi odločitvi odvile v sredo, 17. aprila.

bU18umNvALU