»Nič ne more zares miniti, nič zares umreti. In pekel ne obstaja.«

Menih, ki je s tezami o neskončnem vesolju prevpraševal cerkvene dogme

V članku z naslovom Boj zvezdogledov, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, Felix Bohr piše o tem, da je menih Giordano Bruno s tezami o neskončnem vesolju prevpraševal cerkvene dogme. Galileo Galilej je spoznal, da Zemlja nikakor ni središče vesolja. Oba so preganjali kot krivoverca.

"Giordano Bruno je kot filozof prišel do številnih naravoslovnih spoznanj, ne da bi kadarkoli vzel v roke teleskop. Pri raziskavah se je opiral na astronoma Nikolaja Kopernika, ki je že leta 1514 ugotovil, da Zemlja kroži okoli Sonca in ne obratno. Bruno pa ni bil edini mislec, ki se je skliceval na kopernikanski model; na njem so temeljila tudi prelomna opažanja polihistorja Galilea Galileja o Rimski cesti, Lunini površini in Osončju," piše Felix Bohr.

Po Brunovem mnenju vesolje in z njim Zemljo ter vsa bitja na njej sestavlja ena sama snov, ki lahko postane karkoli in prevzame kakršnokoli obliko.

"Po Brunovem mnenju vesolje in z njim Zemljo ter vsa bitja na njej sestavlja ena sama snov, ki lahko postane karkoli in prevzame kakršnokoli obliko. To večno substanco lahko označimo kot nekaj božanskega, kot prijazno pramater, roditeljico naravnih stvari, naravo samo. Bog po razlagi Giordana Bruna ustvari vesolje v večnosti. Zgodovinar Bernd Roeck piše, da po Brunu sprememba in ponovno rojstvo izkušata oblike; snov, ki ju sestavlja, pa je večna. Zato ne more nič zares miniti, nič zares umreti. In pekel ne obstaja," še poudari Bohr.

Posebno številko lahko kupite pri prodajalcih časopisov ali jo naročite v naši spletni trgovini >>