»Sem za to, da Slovenija prizna Palestino kot samostojno in neodvisno državo«

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je poudarila, da privatizacija bo, dokler bomo v kapitalizmu in je brez zveze, da si zatiskamo oči. Pridala je, da bomo morali najti "pravo ravnovesje med zasebnim in javnim".

O Tomažu Veselu, kandidatu Svobode za evropskega komisarja, ki ga koalicijski stranki SD in Levica nista veseli, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v oddaji Marcel na TV Slovenija dejala, da bo preden bo Vesel postal evropski komisar, potrebno storiti še kar nekaj korakov, med drugim to, da ga potrdi državni zbor (DZ). Po njenem mnenju ima Vesel vse strokovne kompetence. "Mora iti še čez kar nekaj sit, kjer ima besedo tudi kdo drug, ne samo poslanska skupina Svobode."

O tem, ali je namara po komisarju Janezu Lenarčiču spet na vrsti ženska za ta položaj, pa je povedala: "Stekleni strop smo tukaj že prebili. Imeli smo že ženske na tem položaju, tukaj se ne bi na spol...Mislim, da moramo izbrati predvsem človeka, ki ima najboljše strokovne kompetence in ki pozna delo Evropske komisije."

Na vprašanje, zakaj so imeli pri iskanju kandidatov za evropske volitve velike težave, je povedala: "Kandidatna lista je sestavljena že dosti pred začetkom same kampanje oziroma pred rokom za podajo kandidatur, zakaj in kako in kaj se je dogajalo točno pri sestavi liste, je pa vprašanje za organe stranke."

O tem, zakaj je sama kandidaturo zavrnila, je dejala. "Večkrat sem že povedala, zakaj ne morem kandidirati na evropskih volitvah, sem podala za to razloge in mislim, da so utemeljeni."

"Verjetno je nekaj na tem, ne verjamem pa, da je zdaj kadrovski bazen plitev. Dejstvo je, da vlada nima lahkega dela, tako da odločiti se, da boš minister zdaj, ko se lotevamo velikih strukturnih reform, je velika odgovornost in marsikdo ne zmore takšne odgovornosti."

Urška Klakočar Zupančič

Potem, ko je poslanec, evropski poslanec Klemen Grošelj umaknil kandidaturo na listi Svobode, pa je povedala: "To me je šokiralo. Evroposlanec Klemen Grošelj je bil odličen evropski poslanec. Ne verjamem, da ima Svoboda kar koli proti njemu, dejstvo je, da se je sam tako odločil. Njegovo odločitev spoštujem."

Premier Golob je imel tudi velike težave pri iskanju nadomestnih ministrov.Na vprašanje, zakaj je kadrovski bazen Svobode tako plitev, je odgovorila: "Verjetno je nekaj na tem, ne verjamem pa, da je zdaj kadrovski bazen plitev. Dejstvo je, da vlada nima lahkega dela, tako da odločiti se, da boš minister zdaj, ko se lotevamo velikih strukturnih reform, je velika odgovornost in marsikdo ne zmore takšne odgovornosti."

Prvi na listi Svobode naj bi bil Aleksander Merlo, zdravnik. "Mislim, da je doktor Merlo zelo sposoben človek, strokoven človek, sam pozna razloge, zakaj se je odločil za kandidaturo, in razloge za to poznajo tisti, ki so ga dali na listo."

Zdravniška stavka traja že mesece, zdravnikom, ki delajo v javnem zdravstvu, pa se še naprej dovoljuje tudi delo v zasebnih ordinacijah. O tem, ali je to dvoživkarstvo lahko prihodnost slovenskega zdravstva, pa meni, da je prihodnost slovenskega zdravstva zagotovo trdno javno zdravstvo, v kakšni obliki ga bomo imeli, torej, kako bodo zraven koeksistirali zasebniki, to je pa nekaj, o čemer se bo vlada odločila skupaj seveda z zdravniki oz. stanovskimi organizacijami, ki bi morale biti pri tej zdravstveni reformi," pravi Urška Klakočar Zupančič.

Nobeni vladi do zdaj ni uspelo reformirati zdravstva, a zdravstvo se je krepko reformiralo, zdaj je  hudo privatizirano. "Da. In to je narobe, lotiti se zdravstva s toliko lobiji, kot jih je v zdravstvu, mora imeti človek, tisti, ki se tega loti, minister, ministrica, izredno trdo kožo. Mi potrebujemo reformo in potrebujemo dobro reformo in potrebujemo pogumne ljudi in potrebujemo ljudi, ki bodo res znali poseči v te lobije, ker lobiji so močni. Verjamem, da tisti, ki želi poseči, se velikokrat počuti nemočnega," meni Klakočar Zupančič.

"Privatizacija bo, dokler bomo v kapitalizmu, brez zveze je, da si zatiskamo oči. Morali bomo najti pravo ravnovesje med zasebnim in javnim ter to tudi pravilno razmejiti. Tukaj imamo ministrstvo za zdravstvo, da se tega loteva, upam, da ima dovolj kompetentnih ljudi in dovolj pogumnih ljudi, da bodo znali spretno krmariti med vsemi lobiji."

Urška Klakočar Zupančič

O tem, ko lobiji govorijo o zdravstveni reformi, pričakujejo in terjajo pa od zdravstvene reforme še hujšo privatizacijo zdravstva, pa je dejala: "To moramo ustaviti in temu moramo absolutno reči ne, ker mi si želimo javno zdravstvo, zdravstvo, ki bo pod enakimi pogoji dostopno vsem in vsakomur, ne glede na njegov gmotni položaj in njegove osebne okoliščine."

Na vprašanje, ali meni, da je mogoče zdravstveno in pokojninsko reformo izvesti brez novega silovitega vala privatizacije, privatizacije, ki ji bodo sicer rekli modernizacija, pa je odgovorila: "Privatizacija bo, dokler bomo v kapitalizmu, brez zveze je, da si zatiskamo oči. Morali bomo najti pravo ravnovesje med zasebnim in javnim ter to tudi pravilno razmejiti. Tukaj imamo ministrstvo za zdravstvo, da se tega loteva, upam, da ima dovolj kompetentnih ljudi in dovolj pogumnih ljudi, da bodo znali spretno krmariti med vsemi lobiji."

O novem svetovnem trendu, da je čedalje več mladih moških desno konservativno usmerjenih, pa meni: "Morda se čutijo ogroženi, morda se moški ob tem, ko dejansko prihaja več žensk na površje, vsaj v Sloveniji jih je na visokih položajih kar nekaj, tudi na visokih političnih položajih, morda se počutijo ogroženi in se pač zatekajo k nekim tradicionalnim vrednotam, k nekemu nazadnjaštvu, ne vem."

O tem, ali bodo mladi Slovenci na evropskih volitvah volili ksenofobijo in mizoginijo, pa je povedala: "Močno upam, da se bodo mladi Slovenci odločili za sprejemanje, za multikulturnost, absolutno pa ne za sovraštvo, ki ga sejejo tisti, ki nimajo drugih argumentov."

V Svobodi se je pred kratkim zgodila kadrovska čistka, katere značilnost je bila, da so odšle ženske, ki so jih potem zamenjali v glavnem moški. Šla je Petra Škofič, Vesna Vuković, Kaja Širok, Saša Leban, Monika Pekušak, Mojca Pašek, Tatjana Bobnar, sama pa kot podpredsednica stranke odstopilia. "Ne vem, morda so uvidele, da ne morejo svojih interesov uveljavljati oziroma da njihove vrednote niso bile v celoti upoštevane. Mislim, da se vsekakor moramo naprej boriti, ne pa odhajati," je dejala Klakočar Zupančič.

O tem, da se nespoštljiv odnos do žensk kaže tudi v komunikaciji v parlamentu, pa pravi: "Da. Res je. Kar sem se naučila, je, da se absolutno ne smem spuščati na isto raven ali pa odgovarjati z istimi vatli. To premagam z neko drugo taktiko, taktiko recimo inteligentnega humorja, ker tisti, ki me žalijo, ga po navadi ne razumejo, kar jih spravi v zadrego

"Močno upam, da se bodo mladi Slovenci odločili za sprejemanje, za multikulturnost, absolutno pa ne za sovraštvo, ki ga sejejo tisti, ki nimajo drugih argumentov."

Urška Klakočar Zupančič

 O očitkih stranke SDS, da se evropska komisarka Vera Jourova vpleta v notranje ustavnopravne zadeve Republike Slovenija, meni, da so to popolnoma absurdni očitki, ki niso niti vredni komentarja.

O tem, kako si razlaga to, da je Janez Janša, podpornik Ukrajine, sodeloval s portalom Glas Evrope, ki je orodje ruske propagande, pa je odgovorila: "Mogoče se je treba vprašati, na kateri strani pravzaprav je oziroma kakšne so njegove vrednote."

Kaj bi ob izbruhu pandemije ta vlada naredila drugače od Janeza Janše, pa je poudarila: "Absolutno ne bi strašili ljudi, ampak bi jih pomirjali, ljudi ne bi polivali s solzivcem, ampak bi sprejeli njihovo legitimno pravico, da lahko izražajo svoje mnenje, ne bi jih metali iz služb, ker bi bili proti vladi, ukrepe bi sprejemali smiselno in strokovno, na zakonit način."

O očitkih premierju Golobu, da ne izpolnjuje predvolilnih obljub, ter ali ni obljuba, da bo zamenjal kadre, ki jih je nastavil Janez Janša, pa meni:  "Moje stališče je, da je treba zamenjati tiste, ki so delali nezakonito, ki so delali nemoralno, ki so delali nestrokovno, ne glede na njihovo politično prepričanje."

Na vprašanje, ali  bi vodila Svobodo, če bi KPK odnesel Goloba, pa je odgovorila:  "O tem absolutno ne razmišljam, imam dovolj dela kot predsednica državnega zbora. Dovolj imam svojih zadev, o katerih moram razmišljati in jih želim izpeljati."

O tem, ali bi Slovenija morala priznati Palestino, pa je Urška Klakočar Zupančič v oddaji Marcel na TV Slovenija, dejala:  "Da, sem za to in sem podpisana tudi pod poslansko pobudo, da Slovenija prizna Palestino kot samostojno in neodvisno državo."