Monika Weiss

 |  Mladina 15  |  Družba

Zakaj zaposleni ne morejo soupravljati bank?

Težava ni le zakon o bančništvu, ampak tudi neobstoj svetov delavcev v bankah, čeprav so te podjetja kot vsako drugo

»Zaposleni so zagotovo zainteresirani za dolgoročno uspešnost banke, v kateri delajo, menedžment pa želi navadno ugajati lastnikom, saj mu to zagotavlja obstoj, in je zato pogosto pripravljen prevzemati (pre) velika tveganja, ki lahko podjetju škodijo,« razlaga Elizabete Zirnstein z Univerze na Primorskem, članica ekipe Združenja svetov delavcev Slovenije.

»Zaposleni so zagotovo zainteresirani za dolgoročno uspešnost banke, v kateri delajo, menedžment pa želi navadno ugajati lastnikom, saj mu to zagotavlja obstoj, in je zato pogosto pripravljen prevzemati (pre) velika tveganja, ki lahko podjetju škodijo,« razlaga Elizabete Zirnstein z Univerze na Primorskem, članica ekipe Združenja svetov delavcev Slovenije.
© Osebni arhiv

Slovenske vlade so v zadnjem desetletju dokončno prodale večino poslovnih bank. Njihovi večinski lastniki so zdaj tuje banke in tuji skladi. V nobeni izmed bank se lastniki niso odločili, da bi zvišali raven soupravljanja zaposlenih, a tudi zaposleni v bankah – vseh je skoraj 8000 – ne izkoriščajo pomembnega vzvoda soupravljanja družb, v katerih delajo. V tako rekoč nobeni od slovenskih bank se zaposleni niso organizirali v svete delavcev in prek njih imenovali svojih predstavnikov v nadzorne svete in s tem tudi sami – tako kot v starejših kapitalističnih državah – začeli dejavneje sodelovati v skrbi »za dolgoročno stabilnost in razvoj« kot protiutež lastnikom bank, ki jih zanimajo predvsem donosi in dividende. Po dostopnih podatkih imata svet delavcev za zdaj le dve banki, NLB in Unicredit, zaposleni pa imajo svoji predstavnici le v nadzornem svetu NLB. Nasprotno je brez predstavnikov v nadzornem svetu približno 2300 zaposlenih druge največje banke, ki pravkar nastaja z združitvijo SKB in NKBM in je v lasti madžarske banke OTP. Zakaj so zaposleni v bankah tako nedejavni in kaj bo, če ustavno sodišče odloči, da imajo delavci bank pravico tudi do delavskih direktorjev, torej do predstavnikov v upravi?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.