Luka Volk

 |  Mladina 18  |  Družba

Televizijska voditeljica dela po nareku verskih skupnosti

Vpletanje božjega

Sestra in voditeljica Romana Kocjančič /

Sestra in voditeljica Romana Kocjančič 
© Borut Krajnc

Novinarsko častno razsodišče (NČR) je nedavno ugotovilo, da je redovnica Romana Kocjančič, urednica in voditeljica oddaje Obzorja duha na TV Slovenija, septembra lani med poročanjem o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja kršila novinarski kodeks. Natančneje, med pripravo prispevka z naslovom »Ali sem res odveč?« naj bi kršila tretji člen kodeksa, po katerem mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti tudi odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, in četrti člen, po katerem ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Namerno naj bi namreč izpustila pisno stališče predlagateljev zakona, združenja za dostojno starost Srebrna nit, pozneje pa se uprla tudi uredniku uredništva verskih oddaj Vidu Stanoniku, da bi besedilo objavila v eni poznejših oddaj.

Romana Kocjančič se je na odločbo odzvala v pogovoru za katoliški tednik Družina, za katerega je dejala, da »ta druščina«, s čimer je imela v mislih NČR, »nima nobene kredibilnosti«, pri vsem skupaj pa da »gre za skrajno levičarsko agendo, ki poskuša zatreti svobodno debato na področju uzakonitve evtanazije v Sloveniji«. V istem pogovoru je dodala – kakor že v svojem odzivu na poziv NČR –, da je temo oddaje izbrala glede na prošnjo predstavnikov glavnih verskih skupnosti, ki so hoteli predstaviti svoje stališče glede zakona.

Na to dejstvo so se odzvali predlagatelji zakona. »Sestre redovnice vzgajajo v ponižnosti in pokornosti. Od kod torej trdna volja sestre Romane Kocjančič, da se upre svojemu predpostavljenemu in ne objavi zamolčane vsebine? Koga je ta vsebina zmotila?« so zapisali. »Lahko si predstavljamo, da je predstavnik Katoliške cerkve v očeh neke redovnice pomembnejši od posvetnega urednika. V situaciji, kjer je slutiti, da je sestra Romana Kocjančič dala prednost hierarhiji poveljevanja v cerkveni organizaciji pred hierarhijo delovnih odnosov v državni službi, ki jo opravlja, je videti kršitev ustavnega načela ločitve cerkve od države. In ilustracija, kako se cerkev lahko vmešava v državo, kadar se zavzema za svoje interese.«

Da »ne cerkev ne država še nista našli pravega odnosa druga do druge«, je sicer sestra Romana Kocjančič izjavila tudi v intervjuju za Mladino leta 2022. »V Sloveniji se še vedno učimo demokracije in ta nam je še tuja: ne vemo dobro, kaj pravzaprav pomeni demokratično gledanje in kaj pomeni verska svoboda. Tega se moramo učiti in naučiti: ne moremo zliti v eno cerkve in države, ne vernikov in politike.«

Katoliška cerkev, pa tudi druge religiozne skupnosti, sicer vseskozi jasno in glasno nasprotujejo kakršni koli ideji o zakonski ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ni torej nenavadno, da je sestra Romana Kocjančič – »ženstvena, elegantna, empatična« redovnica sester frančiškank Marijinih misijonark in voditeljica, ki svojo plačo izroči samostanu, kot so jo predstavili v pogovoru za Domžalske novice– raje poslušala voljo škofov in verske organizacije, ki ji pripada. Bolj nenavadno je, da je to voljo uresničila preko javnega medija in da hkrati ni želela objaviti popravka. Komu je bila torej namenjena njena oddaja »Ali sem res odveč?«, cerkvi in škofom ali javnosti?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.