Zelenski / »Rusija se boji Amerike«

Večina predstavnikov držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) je na zasedanju o vojni v Ukrajini zahtevala od Rusije naj preneha z agresijo in se začne resno pogovarjati o miru

Večina predstavnikov držav članic Varnostnega sveta ZN - med njimi zunanja ministrica Tanja Fajon - je na torkovem zasedanju o vojni v Ukrajini zahtevala od Rusije naj preneha z agresijo in se začne resno pogovarjati o miru. Kritične so bile tudi ZDA, ki so Moskvi zagrozile z dodatnimi sankcijami.

Predsednik ZDA Donald Trump je še pred zasedanjem na družbenih medijih objavil, da bi lahko Ukrajina dobila nazaj vse ozemlje, ki ga je izgubila od začetka vojne, potem ko je doslej vztrajal, da bo moral Kijev popustiti. Novinarjem je tudi povedal, da bi morale zavezniške države sestreliti ruska letala, ki kršijo njihov zračni prostor.

Njegove izjave in spremembo tona do Rusije je pozdravil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Pravkar sem se srečal s predsednikom Trumpom in sva govorila o tem, kako priti do miru. Razpravljala sva o nekaj dobrih zamislih, ki upam, da bodo delovale. Hvaležen sem za srečanje in pričakujem, da bodo ameriške sankcije potisnile Rusijo k miru. Moskva se boji Amerike," je na zasedanju VS ZN povedal Zelenski.

Dejal je, da Ukrajina z več kot 40 državami - med njimi Veliko Britanijo in Francijo - gradi novo varnostno arhitekturo, pri čemer se zanašajo na ZDA. Omenil je tudi okrepitev zračne obrambe s skupnim sistemom za onesposobitev ruskih raket in dronov.

"Pravkar sem se srečal s predsednikom Trumpom in sva govorila o tem, kako priti do miru. Razpravljala sva o nekaj dobrih zamislih, ki upam, da bodo delovale. Hvaležen sem za srečanje in pričakujem, da bodo ameriške sankcije potisnile Rusijo k miru. Moskva se boji Amerike."

Volodimir Zelenski,
ukrajinski predsednik

"Čeprav je predsednik Trump zelo potrpežljiv človek, pa njegova potrpežljivost ni neskončna," je medtem dejal državni sekretar ZDA Marco Rubio in zagrozil z dodatnimi sankcijami proti Rusiji, pa tudi prodajo dodatnega orožja Ukrajini, če bo to potrebno. Dodal je, da je Rusija doslej dobila velikodušne ponudbe za mir, vključno s premirjem na sedanji črti fronte.

Fajon je potegnila vzporednice med vojno v Ukrajini, kjer je agresor Rusija, in v Gazi, kjer je to Izrael, ter v obeh primerih izpostavila kršenje mednarodnega prava. Dejala je, da se vojna v Ukrajini še naprej zaostruje, razlogi zanjo pa se spreminjajo.

"Slišali smo različne utemeljitve - od blaginje ruske manjšine do evro-atlantskih prizadevanj Ukrajine, nejasnih varnostnih pomislekov in obtožb o nacionalizmu v njeni vladi. Toda v skladu z Ustanovno listino ZN noben od teh razlogov ne daje podlage za vojno," je opozorila in pozvala k zaščiti civilistov v Ukrajini, Gazi in Sudanu.

Obsodila je kršitve mednarodnega prava, ugrabitve otrok, napade na civilno infrastrukturo, nadaljevanje ruskih napadov z droni in raketami ter pozvala k premirju. "Vsak narod ima pravico, da oblikuje svojo prihodnost. Moja država bo še naprej pomagala ukrajinskemu narodu, dokler ne doseže tistega, kar si zasluži," je dodala.

Slovenskim dopisnikom je po zasedanju povedala, da so bila sporočila predsednika Trumpa izjemno močna in odmevna ter izrazila upanje, da bo res izkoristil svojo moč in vpliv.

"Čeprav je predsednik Trump zelo potrpežljiv človek, pa njegova potrpežljivost ni neskončna."

Marco Rubio,
državni sekretar ZDA

Namestnik ruskega veleposlanika Dimitrij Poljanski pa je ZDA obtožil, da podžigajo vojno, ko Rusijo prikazujejo kot sovražnika, ki bo napadel druge takoj, ko konča z Ukrajino. Za vojno je sicer spet okrivil "evropske sponzorje Ukrajine", "neonacistični režim" v Kijevu in širjenje zveze Nato na vzhod.

Zelenski je v svojem nastopu prav tako izpostavil Kitajsko, kot državo, ki lahko Rusijo prepriča v konec vojne. "Putinova Rusija brez Kitajske ni nič," je dejal, kitajski predstavnik pa je pozval obe strani naj priznata politično realnost in druga drugi ustrezno naslovita legitimne varnostne skrbi.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v svojem poročilu izražal skrbi zaradi humanitarnega položaja v Ukrajini in nadaljevanja napadov nanjo ter pozval k pogajanjem in miru.

Na zasedanju so bili tudi predsedniki nečlanic Varnostnega sveta - Estonije Alar Karis, Finske Alexander Stubb in Češke Petr Pavel - ki so Rusijo okrivili za vojno in ogrožanje mednarodnega miru in varnosti.

bq9llelyCp0

yW4yPNcXfzg