Študent v znak protesta začel gladovno stavkati

Srbskega študenta Bogdana Jovičića so 15. avgusta prijeli zaradi suma, da je sodeloval pri uničenju prostorov vladajoče Srbske napredne stranke (SNS) med protesti v Novem Sadu

V Srbiji odmeva primer 22-letnega študenta, ki je v znak protesta zaradi podaljšanja pripora po nasilnih avgustovskih protestih v Novem Sadu začel gladovno stavkati. Primer je prišel tudi do Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, ki bo po pisanju srbskih medijev odločal o začasnem ukrepu proti Srbiji.

Študenta novosadske tehnične fakultete Bogdana Jovičića so 15. avgusta prijeli zaradi suma, da je sodeloval pri uničenju prostorov vladajoče Srbske napredne stranke (SNS) med protesti v Novem Sadu. Sodišče mu je 12. septembra podaljšalo pripor za 30 dni in nekaj dni kasneje zavrnilo njegovo pritožbo.

Podporniki Jovičića so tedaj sprožili spletno peticijo, v kateri so pozvali k njegovi izpustitvi, do danes pa jo je podpisalo več kot 65.000 ljudi.

V peticiji so izpostavili, da je sodišče Jovičiću podaljšalo pripor brez ustreznih dokazov o storjenem kaznivem dejanju. Med priporom mu je umrl oče, za njegovo smrt pa je izvedel pet dni kasneje, ker ga je mama lahko obiskala le enkrat na teden. Na pogreb so ga pripeljali v lisicah, še piše v peticiji.

Jovičić je po podaljšanju pripora začel gladovno stavkati, šest dni pozneje pa so ga premestili v zaporniško bolnišnico v Beogradu. V torek je gladovno stavko prekinil.

Primer po pisanju beograjskega časnika Danas obravnava tudi ESČP, ki je Jovičiću po prejemu pritožbe poslalo dopis, v katerem ga je pozvalo, naj med postopkom odločanja prekine gladovno stavko, je za Danas v torek povedal njegov odvetnik, ki je vložil pritožbo na ESČP.

Kot je še dejal, je sodišče v Strasbourgu prevzelo primer, določilo sodnika in začelo zbirati informacije, odločalo pa bo o začasnem ukrepu proti Srbiji.

Protesti v Srbiji potekajo že od padca nadstreška na novosadski železniški postaji 1. novembra lani, v katerem je umrlo 16 ljudi. Protestniki zahtevajo odgovornost in pravico za žrtve tragedije in predčasne volitve, protesti pa so prerasli v izražanje jeze zaradi sistemske korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava.