21. 4. 2008 | Mladina 16
Ob službo zaradi mokasinov?
Priljubljeni mariborski sociolog dr. Andrej Fištravec tik pred izgubo službe
Dr. Andrej Fištravec
© Marko Pigac
Senat mariborske univerze je dr. Andreju Fištravcu sprva odvzel naziv docenta, s čimer so mu praktično prepovedali predavanja na nedavno ustanovljeni mariborski filozofski fakulteti, sedaj pa mu grozi še izguba službe. Rektor univerze dr. Ivan Rozman in dekan filozofske fakultete dr. Marko Jesenšek sta proti njemu sprožila disciplinski postopek. V pismu, ki ga je dobil v začetku aprila, mu očitata hujše kršitve delovnih obveznosti. Tako naj denimo kot sociolog mladine in ekspert na uradu za mladino ne bi smel sodelovati v raziskovalnem projektu okoljskega ministrstva izdelave prostorskih standardov za izgradnjo otroških in mladinskih igrišč, ne bi smel voditi regionalnega otroškega parlamenta Zveze prijateljev mladine ali sodelovati v raziskavah ministrstva za šolstvo in šport in Evropskega socialnega sklada. Ta teden pa je senat univerze zavrnil še njegovo pritožbo za ponovno izvolitev v naziv docenta, čeprav, kot meni Fištravec, izpolnjuje vse zakonske in statutarne pogoje. Ima denimo pozitivna mnenja strokovnih poročevalcev, profesorice dr. Mace Jogan, dr. Sergeja Flereta in dr. Albina Igličarja ter pozitivno mnenje študentskega sveta, hkrati z »neobveznimi« 300 podpisi v njegovo podporo s študentskih demonstracij iz leta 2007, ko so izbruhnili zapleti.
Da obstajajo »neakademska ozadja«, pravi dr. Fištravec, kaže dejstvo, da kljub pozitivnemu mnenju študentskega sveta, ki je oblikovano na podlagi večletnih nadpovprečnih študentskih ocen, predstavniki študentov na senatu filozofske fakultete niso glasovali za njegovo ponovno izvolitev. Fištravec meni, da gre za osebni obračun, pa tudi za ustrahovanje delavcev na še sveži mariborski fakulteti, zato da bi izsilili »lojalnost instituciji«. Način, kako želijo Fištravcu odvzeti licenco za delo, naj bi izhajal iz posebnega razumevanja pojma »avtonomija univerze«, po kateri za izvolitev izpolnjevanje pogojev ali potreba, da se odločba obrazloži, ni nujna, saj naj bi univerzitetna avtonomija dopuščala glasovanje senatorjev pa lastni presoji. Fištravec se zato sprašuje, ali je pri njegovi (ne)izvolitvi ključno, »da škilim na desno oko in nosim tudi pozimi obute mokasine«, zaradi česar je potrebno »z vsemi sredstvi braniti odličnost UM in humanistične zasnutke filozofske fakultete«.
A temeljni vzrok spora je morda v preteklosti. Morda, ker se je Fištravec ob volitvah dekana znašel na nasprotnem bregu, ko si je še z nekaterimi drugimi prizadeval, da bi nova dekanka postala socialna antropologinja dr. Vesna V. Godina, zagodel pa naj bi mu tudi mladi svetovalec rektorja Mitja Kotnik, saj naj bi na eni od prvih sej senata izpostavil, da je dr. Fištravec kot profesor neprimeren, ker se je v primeru konflikta med mariborsko študentsko radijsko postajo Marš in tedanjim rektorjem dr. Ludvikom Toplakom postavil na stran Marša. Na univerzi se razrašča mentaliteta strahu. »Kdor ni z menoj, ne sme biti na univerzi,« pravi Fištravec.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.