21. 8. 2008 | Mladina 34 | Politika
Reševanje Nove univerze
Po pričakovanjih se zgodba o ustanavljanju Nove univerze nadaljuje
Minister za javno upravo Gregor Virant in eden od soustanoviteljev Nove univerze Peter Jambrek
© Denis Sarkić
Zgodba o naši drugi zasebni univerzi, poimenovani Nova univerza, ki julija ni dobila potrebnega soglasja za ustanovitev, je po dveh mesecih zatišja dobila pričakovano nadaljevanje. Da bo prišlo do tega, je bilo jasno že takoj po glasovanju akreditacijskega senata Sveta RS za visoko šolstvo, torej organa, ki odloča o ustanovitvi slovenskih fakultet in univerz. Ta namreč ni zbral pet potrebnih glasov za ustanovitev univerze, temveč tri glasove za, enega proti in tri vzdržane glasove, zato so Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Miha Pogačnik, Borut Rončevič, Matej Makarovič in ostali kreatorji Nove univerze napovedali številne pritožbe, če bi bilo potrebno, pa naj bi šli v boju za svojo univerzo celo do evropskega sodišča.
Čeprav je bilo nadaljevanje pričakovano, je zanj poskrbela nepričakovana odločitev. Medtem ko Svet še ni obravnaval pritožbe ustanoviteljev nove univerze, je v primer posegla upravna inšpekcija in odločila, da glasovanje o novi univerzi ni bilo v skladu z zakonom o upravnem postopku. Odločanje o novi univerzi naj bi bilo torej nezakonito, zato bo moral Svetov akreditacijski senat najverjetneje ponovno glasovati o tem, ali se strinja z ustanovitvijo Nove univerze ali ne.
In zakaj naj bi bilo glasovanje nezakonito? Upravna inšpekcija, ki deluje v okviru ministrstva za javno upravo, ki ga vodi Gregor Virant, po naključju eden od predvidenih predavateljev na bodoči Novi univerzi, je ob obisku Sveta odkrila več nepravilnosti. Ključna naj bi bila ta, da oseba, ki je vodila postopek o ustanovitvi nove univerze, ni imela opravljenega izpita o javnem postopku. To sicer drži, saj člani Sveta in njegovih senatov tega izpita doslej niso opravljali. Še več, Svet že vrsto let deluje po ustaljenih postopkih, ki so se nekoliko, a ne bistveno spremenili v času prejšnjega predsednika, zdaj pa člana Sveta Petra Jambreka, ki je hkrati soustanovitelj Nove univerze. V zadnjem letu in pol, odkar organ vodi dr. Tomaž Pisanski, pa ni prišlo do nobene spremembe v ustrezni zakonodaji, zato so »na svetu nadaljevali postopke strokovno, neodvisno in nepristransko, na način, ki je bil v navadi že prej in ga poznajo tudi v drugih razvitih državah«. Pisanskemu se je zdel obisk inšpekcije sicer nekoliko nenavaden, saj ob splošnih ugotovitvah velik del zapisnika obravnava le eno - še nerešeno zadevo. »Nenavadno je tudi, da nas inšpektorji obravnavajo kot upravni organ, kar seveda Svet ni,« dodaja Pisanski. Po drugi strani inšpekcija zagovarja stališče, da Svet izvaja upravne postopke, te pa lahko vodijo le osebe z opravljenim izpitom o javnem postopku.
Svetu so bili sicer doslej pri zagotavljanju zakonitosti dela v veliko pomoč pravni strokovnjaki, ki delujejo v tem organu oz. v njegovih senatih, s čimer je imel Pisanski, kot kaže, v mislih predvsem tiste člane Sveta, ki so povezani z bodočo Novo univerzo. Torej Jambreka in Jerovška, ki sta nekdanja ustavna sodnika. A kot je dodal Pisanski, si s pravniki v Svetu v tem konkretnem primeru »zaradi konflikta interesov žal ne moremo pomagati«. Interes za ustanovitev lastne univerze bi bil pač lahko močnejši od pravnih norm. Ali etičnih ... Navsezadnje je Jambrek v času, ko je sam predsedoval Svetu, ta organ zaprosil za ustanovitev svoje druge zasebne fakultete in pri tem tudi dobil podporo. Ker se sam ni udeležil glasovanja, se mu to ni zdelo etično sporno. Omenjena fakulteta je sicer ena izmed treh zasebnih šol, ki se želijo zdaj združiti v Novo univerzo.
Sicer pa ima zgodba še eno razsežnost. Če je bilo odločanje o Novi univerzi nezakonito, bi bile lahko sporne tudi vse druge dosedanje odločitve Sveta RS za visoko šolstvo. Torej vse odločitve o ustanavljanju fakultet in univerz in tudi o akreditiranju študijskih programov, ki jih je bilo v minulih letih zaradi spreminjanja »starih« študijskih programov v bolonjske malo morje ... Je možno, da bi odločitev inšpekcije na glavo postavila celoten slovenski visokošolski prostor? Profesor upravnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Bojan Bugarič meni, da je problem drugje: »Temeljno vprašanje je, ali obstajajo pravne varovalke, da je ta Svet dovolj strokovno neodvisen, da lahko akreditacije podeljuje le po strokovnih kriterijih. Če teh varovalk ni, potem je celotno delovanje Sveta vprašljivo. Ali imajo ti ljudje izpit iz upravnega postopka, je po mojem mnenju nepomembno.«
Vprašanje o neodvisnosti Sveta je še kako smiselno, saj ta organ nadomešča neodvisno agencijo za kakovost visokega šolstva. Odločitev o tem, da bo naloge agencije v Sloveniji opravljal kar Svet, je sprejela sedanja vlada, po odločbi ustavnega sodišča, da za akreditacije, habilitacije in evalvacije v visokem šolstvu pač ne more skrbeti državni organ, pa ga je izločila iz visokošolskega ministrstva in preoblikovala v samostojen organ. Nekateri kritiki menijo, da se je vlada za to odločila tudi zaradi interesa pobudnikov nekaterih zasebnih fakultet, tudi kroga Nove univerze, saj naj bi bilo tako lažje ustanavljati nove zasebne fakultete, med katerimi večina skoraj nima lastnih predavalnic in redno zaposlenih profesorjev, delujejo pa s pomočjo državnih koncesij. Slednje velja tudi za vse tri fakultete Nove univerze. Na Svet tudi sicer letijo očitki o premajhni neodvisnosti, saj njegove člane še vedno imenuje vlada. Njegovi zadnji trije novi člani so denimo postali Peter Ješovnik, ki je sedel v razvpiti vladni komisiji za nadzor Sove in bil nato imenovan za direktorja JAPTI, Andrej Rahten, Janšev svetovalec za zunanjo politiko in predavatelj na obeh Jambrekovih fakultetah, ter Borut Rončević, eden od soustanoviteljev Nove univerze.
Kakorkoli že, Svet je opozorila inšpekcije vzel skrajno resno, povsem možno pa je, da bodo zaplet na koncu rešili tako, da bodo pri vseh nadaljnjih postopkih Sveta tesno sodelovali strokovni sodelavci z opravljenim izpitom o javnem postopku. Žal imajo teh trenutno odločno premalo. Svetov akreditacijski senat se bo naslednjič sestal septembra, ko bo tudi znano, ali bomo priča novemu glasovanju o ustanovitvi Nove univerze, in predvsem, ali se bo glasovanje takrat izšlo v korist Jambrekove skupine.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.