13. 5. 2009 | Mladina 18 | Politika
Zakaj povojni poboji ne morejo zastarati?
Ker v času storitve niso bili inkriminirani? Ker tako pravi evropsko sodišče za človekove pravice? Ker tako pravi slovenska ustava?
© Tomaž Lavrič
Bivši minister za pravosodje dr. Lovro Šturm je pred kratkim na posvetu o vprašanjih povojnih pobojev v sedanjosti na ljubljanski pravni fakulteti dejal: »Kazniva dejanja zoper človečnost ne zastarajo. Gre za uveljavljeno in priznano pravilo, ki ga poznajo vsa mednarodno uveljavljena sodišča in je uveljavljeno tudi v našem kazenskem zakoniku. To pomeni, da je pregon takih dejanj mogoč, ne glede na to, kdaj so se zgodila.« Takole pa je bil pred dnevi v državnem zboru odločen Pavel Jamnik, vodja policijske akcije Sprava, v okviru katere policija lovi odgovorne za poboje: »Ta trenutek še živijo ljudje, ki so izvrševali ta dejanja, in te ljudi je mogoče, če se dokaže, da so bili udeleženi, preganjati za storitev teh dejanj.« Z vsakim odkritjem novega množičnega grobišča je manj ljudi, ki bi bili pripravljeni temu oporekati. Tiho je tudi pravna stroka. Nekdo mora odgovarjati, zdi se prav, ker je bilo pobitih več deset tisoč ljudi ... Zakaj potem v več kot šestdesetih letih od pobojev v Sloveniji ni bilo niti ene obsodbe? Zakaj je v tem času po vsej Evropi prišlo do ene same obsodbe? Zakaj je bila celo ta edina obsodba potem razveljavljena na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu? Na drugi strani je namreč pregon domnevnih nacističnih zločincev aktualen še danes. ZDA so se recimo prav te dni odločile Nemčiji izročiti 89-letnega Johna Demjanjuka, sicer znanega kot »enega zadnjih pošasti nacističnih koncentracijskih taborišč«. Nemško pravosodje mu namreč želi soditi za sodelovanje pri umoru več kot 29 tisoč ljudi v času druge svetovne vojne.
Najpomembnejši vzrok za na prvi pogled nelogično stanje nezmožnosti kaznovanja je seveda pravo, ki je bilo pisano po meri zmagovalnih zavezniških sil. Vse resolucije, pakti in mednarodna sodišča so bili namenjeni izključno pregonu nacističnih sil in njihovih prijateljev. Med vojno veljavna kazenskopravna zakonodaja tistega časa namreč ni poznala inkriminacije povojnih pobojev. Tudi omenjeni povojni mednarodni pravni akti, ki so nastali kot odgovor na 2. svetovno vojno, inkriminirajo predvojne in medvojne zločine, ne pa povojnih ... Kljub temu se ob vsakokratnem odkritju večjega ali manjšega množičnega grobišča namesto o žrtvah govori skoraj izključno o storilcih, za katere potem »vsi vemo«, kdo so in kaj so storili. Poglejmo, kaj o njih pravi pravo, kaj organi pregona in kaj sodstvo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.