Politika

Zakaj bi državljani morali na evropske volitve?

Simon Delakorda: »Da podpremo EU in povemo, naj postane nekaj, kar si želimo, da bi postala in kar zdaj še ni.«

Marjan Horvat  |  Mladina 19  |  14. 5. 2009

Simon Delakorda, politolog in direktor Inštituta za elektronsko participacijo, že več let teoretično in prek različnih projektov raziskuje nove možnosti politične participacije, posvetovalne demokracije in aktivnega državljanstva, ki jih omogočajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Zadnje čase se osredotoča na vprašanja spletne demokracije in razvoja civilne družbe na ravni institucij Evropske unije. Kot moderator vsebin deluje na spletnem forumu evropske-volitve.si, na katerem že poteka razprava o volitvah v evropski parlament.

Volitve v evropski parlament naj bi bile prispevek k zmanjšanju demokratičnega deficita, za katerim boleha EU. V članicah EU te volitve niso deležne velike pozornosti javnosti, razen seveda v strankarskih elitah, ki se hočejo prek evroposlancev uveljaviti tudi na evropskem političnem prizorišču. Leta 2004, komaj leto po vključitvi Slovenije v EU, je bila na Slovenskem udeležba na evropskih volitvah le 28-odstotna, s čimer se je naša država uvrstila na rep takratne petindvajseterice članic EU.

Kritike o premajhni zavzetosti naših poslancev v evropskem parlamentu za ureditev pravičnih meja s sosednjo Hrvaško so pogoste, vendar deloma neupravičene, saj naši poslanci v tem parlamentu ne zastopajo nacionalnih barv, mar ne?

Ker se ohranjajo »vezi« z domovino?

Katere teme so sicer v ospredju razprav ob evropskih volitvah?

Gre za precej splošne razprave, o konkretnih odločitvah poslancev v evropskem parlamentu pa ni slišati veliko.

Bi bilo zato smiselno vzpostaviti mehanizem jasne predstavitve konkretnih direktiv EU, vsaj najpomembnejših, da bi ljudje vedeli, kakšen je njihov namen in kaj lahko pričakujejo?

Je drugod po Evropi kaj bolje?

Toda položaj je paradoksalen, saj ustvarjanje evropske javnosti, ki naj bi nadzirala politiko EU, financira sama EU.

Kaj je evropske institucije spodbudilo k večji skrbi za komunikacijo z ljudmi?

Skozi vse te mehanizme pa EU nagovarja Evropejca, ne pa pripadnika nacionalne javnosti.

To poznamo iz propadle večnacionalne Jugoslavije!

Evropski parlament, poslance zanj bomo volili čez dvajset dni, deluje drugače kot nacionalni parlamenti, praske med njegovim levim in desnim krilom niso ravno razvidne?

Se pravi, da bomo v predvolilni kampanji za evropske volitve deležni vseh »biserov« iz slovenske politične folklore?

Zakaj bi državljani morali na te volitve?