27. 8. 2009 | Mladina 34 | Politika
Izrivanje zaposlenih iz upravljanja?
Paradržavna KAD in SOD zmanjšujeta število predstavnikov delavcev v nadzornih svetih
Delavci nimajo več zaupanja
© Borut Krajnc
Predsedstvo združenja svetov delavcev slovenskih podjetij, ki ga vodi dr. Mato Gostiša, je sklenilo izraziti javni protest zoper »očitno protidelavsko delovanje kapitalske in odškodninske družbe (KAD in SOD)«, ker v zadnjem času na skupščinah družb, ki so v njuni lasti, spreminjata statute in tako zmanjšujeta število predstavnikov delavcev v nadzornih svetih na zakonski minimum, so navedli v sporočilu za javnost. Nazadnje se je to zgodilo v Uniorju in Intereuropi. Predsedstvo združenja je pozvalo vlado, naj kapitalski in odškodninski družbi, ki sta v državni lasti, to početje prepreči.
Na očitek se je kapitalska družba odzvala. V nepodpisanem odzivu so zapisali, da »v izvajanju svojih korporativnih aktivnostih KAD sledi odgovornemu izvajanju pravic delničarjev, saj s svojim delovanjem poskuša biti vzor odgovornega upravljanja, ne le za družbe, povezane z državo, temveč za vse institucionalne delničarje«.
Sprememba statuta družbe Intereuropa, s katero se predlaga zmanjšanje števila članov nadzornega sveta, je po razlagi KAD v skladu z odločbo ustavnega sodišča, »ki je že v letu 2000 ugotovilo, da uresničevanje pravice do soodločanja zagotavlja tudi manj kot polovična zastopanost predstavnikov delavcev v nadzornem svetu ter da obvezna paritetna sestava nadzornega sveta prekomerno poseže v enako pomembno ustavno pravico lastnikov kapitala oziroma delničarjev do uživanja lastnine in do svobodne gospodarske pobude«.
Večina pomembnejših slovenskih gospodarskih družb ima sestavo nadzornih svetov, v katerih so predstavniki delavcev zastopani tretjinsko, še navajajo v kapitalski družbi. Trenutno razmerje članov v nadzornem svetu Intereurope se razlikuje od razmerij v teh družbah, ker je predstavnikov zaposlenih več, kot določa zakonski minimum, pri čemer imajo zaposleni tudi možnost imenovanja svojega predstavnika v upravo družbe.
Na ministrstvu za delo - odgovore je posredovala tiskovna predstavnica Vesna Zadnik - se do ravnanja KAD in SOD niso opredelili. Pojasnjujejo, da načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb, ne glede na obliko lastnine, ureja zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. »Glede števila predstavnikov delavcev v nadzornem svetu zakon določa le zgornjo in spodnjo mejo (ne sme biti manjše od ene tretjine članov in ne večje od polovice vseh članov nadzornega sveta družbe), sicer pa se število določi s statutom družbe,« navaja Zadnikova.
Kapitalska družba v svojem odzivu sicer zagotavlja, »da si pri svojem delovanju prizadeva za izboljšanje upravljanja podjetij in uveljavljanje dobre prakse, pri čemer sledi trem kriterijem, ki so preglednost, odgovornost in strokovnost«. Z namenom, da se vnaprej jasno in javno opredelijo načela, postopki ter kriteriji pri izvrševanju članskih pravic v družbah, kjer ima lastniške deleže, je januarja letos sprejela Kodeks korporativnega upravljanja kapitalske družbe. »Uveljavitev kodeksa hkrati pomeni javno razkritje korporativnega upravljanja in glasovanja ter postopkov odločanja o uporabi glasovalnih pravic kapitalske družbe skladno s standardi mednarodne dobre prakse. Zato kapitalska družba zavrača protest združenja svetov delavcev, ker da dejstva ne potrjujejo očitanega protidelavskega delovanja, temveč zgolj zagotavljanje legitimnih pravic lastnikov kapitala, obenem pa delavcem kljub temu omogoča uresničevanje pravice do soodločanja,« trdijo v kapitalski družbi.
A to se dogaja, ko pomen sodelovanja zaposlenih pri upravljanju podjetij tudi vse bolj izpostavlja evropska komisija. Katharina von Schnurbein, tiskovna predstavnica komisarja za delo in socialne zadeve, pojasnjuje, da je sodelovanje zaposlenih pri upravljanju podjetij pomembno zato, ker ima socialni dialog ključno vlogo v evropski družbi in evropskem načinu vodenja. Komisija socialni dialog podpira tudi finančno, sindikati in organizacije delodajalcev recimo lahko dobijo pomoč iz evropskega socialnega sklada.
Na papirju imata socialni dialog in sodelovanje zaposlenih pri upravljanju v bruseljski evropski komisiji in tudi v slovenski vladi podporo in podlago. Koliko to res koristi delavcem, ni odvisno le od lastnikov podjetij oziroma kapitala. Pomembno je tudi, kdo so zaposleni, ki kot predstavniki delavcev sedijo v nadzornem svetu in upravi družbe. So primeri, ko ti ljudje bolj delajo za lastno korist in paktirajo z upravo in kapitalom. »Prepričati« se prepogosto pustijo z dodatki k plači in raznimi drugimi bonitetami.
Morda predlog kapitalske družbe za spremembo statuta v Intereuropi in Uniorju ne bi naletel na tako oster odziv predsedstva združenja svetov delavcev, če bi pripravili sestanek, si izmenjali stališča in skupaj prišli do rešitev, ki bi bile sprejemljive tako za zaposlene kot za kapital. Ne samo v Intereuropi in Uniorju, ampak v vseh družbah, kjer imata KAD in SOD svoje lastniške deleže. V tem primeru nobena stran ne bi mogla reči, da je izigrana ali neupoštevana.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.