Tomaž Lavrič

Tomaž Lavrič o svojih stripih v Moderni galeriji, slovenski stripovski stvarnosti, čakanju na Prešernovo nagrado ter nadaljevanju Sokola in golobice

Max Modic  |  Mladina 9  |  4. 3. 2010

Kakšne zveze je treba spletati, katero pajkovo glavo je treba pobožati, da avtor tako nedržavotvornih umetnosti, kot so risanje stripov, ilustracij in karikatur za nizkonakladni tednik, dobi možnost razstavljanja v elitni Moderni galeriji?

In kako se po tvojem ljudska umetnost strip počuti na tako posvečenem kraju?

Kaj bomo ljubitelji in poznavalci tvojih del videli na razstavi? Se nam obeta kakšno presenečenje? Si karkoli utajil radovednemu občinstvu?

Letošnjo Prešernovo nagrado je dobil Kostja Gatnik, veličastni avtor Magne Purge in mojstrski ilustrator, ki je pred tem tudi razstavljal v Moderni galeriji. Te ima odbor za najvišja kulturna priznanja že na piki?

Na katero ilustracijo, strip ali karikaturo si najbolj ponosen, pa si tega do sedaj nisi upal priznati?

Lahko računamo nate, da boš v javnem interesu izkoristil dolgoletno prijateljstvo s Totojem in Lovrom Matičem ter pritisnil nanju, da čimprej ustvarita nadaljevanje stripovske romance Sokol in golobica?

V kolikšni meri spremljaš evropsko stripovsko produkcijo? Obstaja kaj, kar je v zadnjem času pritegnilo tvojo pozornost?

Kako komentiraš prebujajočo se stripovsko sceno na Slovenskem?

Kaj bi morali storiti, da bi ta proces še pospešili?

Kako si razlagaš dejstvo, da se v državah, ki so nastale na področju bivše Jugoslavije, še zmeraj najbolje prodajajo stripi, ki so bili v tem okolju popularni pred takorekoč 40 leti, se pravi Zagor, Alan Ford in Tex?

Edini evropski stripi, ki se v ZDA dobro prodajajo, so erotični in trdoerotični. Te je kdaj prijelo - glede na to, da si nenadkriljivi mojster risanja zapeljivih ženskih teles -, da bi ustvaril kak čistokrven porno serial? Legendarni Moebius se recimo tej skušnjavi ni mogel upreti ...

Slovenski stripofili si kot ultimativni vseslovenski stripovski praznik predstavljamo serial, ki bi ga oscenaril Zoran Smiljanič, zrisal pa Tomaž Lavrič. Je tak projekt sploh možen ali naj sanjamo dalje?