MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

9. 6. 2011  |  Mladina 23  |  Družba

Mobi rak

O povezavi med mobilnimi telefoni in možganskimi tumorji

Strah, da elektromagnetno sevanje, ki ga oddajajo mobilni telefoni, povzroča nastanek možganskih tumorjev, obstaja skoraj tako dolgo kot sami mobilni telefoni. Vendar pa do danes nobena raziskava ni z dovolj veliko zanesljivostjo dokazala dejanske nevarnosti, čeprav je ni niti povsem ovrgla. Zato sporočilo za javnost, ki ga je prejšnji teden objavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ni bilo nobeno presenečenje - Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje pod okriljem WHO, je sevanje, ki ga oddajajo mobilni telefoni, uvrstila med »morda rakotvorno«.
Poglavitni razlog za odločitev so podatki iz več raziskav, ki ob dolgoletni pogosti uporabi mobilnih telefonov kažejo na možno povečanje tveganja za nastanek glioma, možganskega tumorja na glialnih celicah, ki ščitijo nevrone. Da ta možnost dejansko obstaja, nakazuje tudi do zdaj največja izvedena študija o povezavi med uporabo mobilnih telefonov in možganskimi tumorji, poimenovana Interphone, katere rezultate so objavili lani. Raziskovalci iz 13 držav so bolnikom, pri katerih so odkrili možganske tumorje, zastavili vprašanja o tem, kako uporabljajo mobilne telefone, pridobljene podatke pa primerjali z uporabniki mobilcev, ki tovrstnih težav nimajo. V raziskavi je sodelovalo več kot sedem tisoč obolelih in dvakrat toliko zdravih. Raziskava je razkrila, da dejansko ne obstajajo dokazi za povečano tveganje za nastanek možganskega tumorja zaradi uporabe mobilnih telefonov. A obenem so avtorji zapisali, da so, sodeč po pridobljenih podatkih, tisti, ki mobilni telefon uporabljajo že več kot deset let in v povprečju več kot pol ure na dan, vendarle izpostavljeni povečanemu tveganju, ki je večje še posebej na tisti strani glave, ob katero imajo po navadi prislonjen mobilni telefon. Ker so se do podobnega sklepa dokopale še nekatere manjše raziskave, je bila odločitev IARC logična, meni direktor Inštituta za neionizirajoča sevanja dr. Peter Gajšek. »Odločitev je takšna, kot bi jo sprejel tudi sam. Vemo, da se nekaj dogaja, vemo, da koristi ne, in vemo, da kar nekaj študij kaže na verjetnost, da sevanje mobilnih telefonov povzroča raka.«
A kot že rečeno, dokazi še vedno niso dovolj trdni. Raziskave, pri katerih se morajo ljudje spomniti svojih navad izpred desetih let, še posebej, če so jim nedavno odkrili raka na možganih, neizogibno vključujejo izkrivljene podatke. »Nenatančnost odgovorov je velika bolečina in problem epidemiologov,« pravi Gajšek. Poleg tega se pogostejša uporaba mobilnih telefonov še ne odraža na večjem številu ljudi, ki so jim diagnosticirali možganski tumor. Leta 2009 objavljena raziskava, ki je zajela štiri skandinavske države, je pokazala, da pojavnost tumorjev ob nenehnem povečevanju uporabe mobilnih telefonov stagnira. V Sloveniji v nasprotju s skandinavskimi državami pojavnost nenehno raste, a že od uvedbe nacionalnega registra raka leta 1950. In trend ostaja enakomeren. »Če narišemo krivuljo od leta 1950 pa do najnovejših podatkov, gre ta stalno navzgor, v zadnjih letih nič bolj kot pred široko uporabo mobilnih telefonov,« pravi epidemiologinja Vesna Zadnik z Onkološkega inštituta. Vsekakor pa se moramo pri tem zavedati, da se rak po navadi razvija najmanj desetletje in da bo treba za zanesljivejše podatke počakati vsaj še nekaj let. Tudi o škodljivosti kajenja bi po tako kratkem obdobju težko zanesljivo sklepali.
Še en problem pri povezovanju sevanja mobilnih telefonov z možganskimi tumorji je pomanjkanje dokazov o mehanizmu, preko katerega naj bi visokofrekvenčno elektromagnetno sevanje povzročalo rakave spremembe. Energija, ki jo oddajajo mobilni telefoni, je namreč premajhna, da bi razbila kemične vezi med molekulami in poškodovala DNK, kot se to na primer dogaja pri radioaktivnem sevanju in kar je običajni mehanizem za nastanek raka. Gajšek ugiba, da bi lahko imelo pomemben vpliv dejstvo, da mobilni telefoni nenehno spreminjajo moč signala glede na okolico. »Signali so pulzni. In kaže, da je naš organizem za take vrste sevanja mnogo bolj dovzeten kot za tiste, ki nas obremenjujejo enakomerno.« Dr. Gregor Serša z Onkološkega inštituta pravi, da bi se lahko spremembe na DNK zaradi sevanja mobilnih telefonov dogajale na epigenetski ravni, torej z zmanjšanjem ali povečanjem izražanja določenih genov. Toplota, ki jo oddajajo mobilni telefoni, bi lahko aktivirala določene proteine, občutljive na segrevanje. »Zaenkrat dokazov o tem ni, zato je potrebnih več raziskav.«
Kljub vse prej kot trdnim dokazom je Gajšek glede odločitve IARC jasen. »To je jasno sporočilo vsem, ki uporabljamo mobilne telefone, da je nujno ravnati bolj odgovorno in bolj preventivno ter uporabljati vse možne ukrepe za zaščito.« Ti tako ali tako niso ravno boleči. Če že moramo telefonirati več kot pol ure na dan, lahko pač čas vsaj enakomerno porazdelimo, tako da telefoniramo nekaj časa na eno uho, nekaj časa pa na drugo, najzanesljivejša preventiva pa so zagotovo žične slušalke. Tudi Serša poudarja pomen preventivnega ravnanja. »Ne morem reči, da mobilni telefoni predstavljajo neko veliko nevarnost, naj pa se ljudje, ki se bojijo posledic, zavedajo, da manjša in previdna uporaba zagotovo zmanjšuje tveganje.«
Glede na to, da naj bi ljudje po vsem svetu uporabljali že približno pet milijard mobilnih telefonov in da si večina kljub že dolgo znani potencialni nevarnosti danes življenja brez njih ne more več predstavljati, je težko verjeti, da bo njihova uvrstitev med možne povzročitelje raka kaj zmanjšala uporabo. Poleg tega, se strinjata Serša in Gajšek, je treba potencialno nevarnost mobilnih telefonov postaviti v kontekst. Vsak dan smo, tudi prostovoljno, izpostavljeni dejavnikom, ki so za nastanek raka mnogo nevarnejši. Zanimiv je še en primer iz kategorije morda rakotvornih dejavnikov. Že pred desetimi leti je IARC vanjo uvrstil elektromagnetna polja omrežne frekvence, torej sevanje daljnovodov, gospodinjskih električnih naprav, transformatorskih postaj ... »Že deset let so ta elektromagnetna polja klasificirana kot možen kancerogen, še posebej v povezavi z otroki in levkemijo,« navaja Gajšek. »Na podlagi statističnih podatkov lahko rečemo, da se tveganje pri otrocih, ki živijo v bližini transformatorskih postaj in daljnovodov, poveča za dvakrat. To pomeni nekaj več primerov na deset tisoč otrok. Pri mobilnih telefonih pa bi morda lahko govorili o enem dodatnem primeru raka na sto tisoč ljudi.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.