Po Dolomitski izjavi, s katero je 1943 Edvard Kocbek na pritiske komunistov razpustil krščanske socialiste, se Miklavčič ni želel vpisati v komunistično partijo. Zato je bil kot domnevni angleški vohun določen za likvidacijo, ki pa je partizani niso hoteli izvršiti.
Po vojni je bil 30 let sodnik, večinoma na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Leta 1976 je bil na sodišču aretiran zaradi članka, v katerem je zahteval obravnavo prikrivanih povojnih pobojev okrog 12.000 domobrancev. Iz zapora je bil izpuščen po posredovanju mednarodnih medijev in Amnesty International.
Leta 1989 je bil podpredsednik in eden od ustanoviteljev Krščanskega socialnega gibanja, ki se je pod vplivom Lojzeta Peterleta kasneje preimenovalo v Slovenske krščanske demokrate. Iz stranke SKD je izstopil 1994.
Od ustanovitve Krščansko socialne unije - krščanskih socialistov leta 1995 in vse do svoje smrti je bil Miklavčič predsednik te stranke. V tem času pa je postal tudi častni član Helsinškega monitorja Slovenije za človekove pravice. (STA, mh)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.