Kosovski premier - vodja mafije

Poročilo Sveta Evrope (SE) je potrdilo sume, ki jih je v svojih spominih prva zapisala že nekdanja tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo: da je dosedanji in najverjetnejši prihodnji kosovski premier Hashim Thaqi “vodja albanske mafijske združbe", ki se ukvarja s tihotapljenjem orožja, mamil in človeških organov. Z vsem tem naj bi se sedanji kosovski premier intenzivno ukvarjal že leta 1999 in 2000. Tedaj je bil namreč Thaqi na čelu tako imenovane "dreniške skupine". To je zapisano v poročilu Sveta Evrope o organiziranem kriminalu, ki ga je pripravil posebni poročevalec SE Dick Marty. Marty v poročilu tudi opozarja, da je mednarodna skupnost konec devetdesetih let prejšnjega stoletja ostro obsodila napad tedanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića na kosovske Albance, po drugi strani pa se z domnevnimi zločini Osvobodilne vojske Kosova sploh ni ukvarjala.

Ubiti zaradi ledvic

Thaqi naj bi s še štirimi člani skupine v tem času "ubijal, pretepal in zasliševal". Poročilo navaja, da so nekdanji pripadniki Osvobodilne vojske Kosova v obveščevalnih poročilih označeni kot "ključni igralci" v kosovskih mafijskih strukturah. Poročilo, ki bo uradno predstavljeno v četrtek, je bilo medtem že objavljeno na spletni strani Sveta Evrope. To je še posebej pomembno tudi zato, ker je nekdanja tožilka ICTY v svojih spominih zatrdila, da so ji preprečili, da bi preiskovala visoke predstavnike Osvobodilne vojske Kosova. Carla Del Ponte je med drugim želela preiskovati prav sume o tihotapljenju Srbov v Albanijo za pridobivanje organov. Del Pontejeva je navedla, da so pripadniki OVK na omenjen način ubili in prodali organe okoli 300 ujetih civilistov, večinoma kosovskih Srbov. Thaqi je po navedbah iz poročila v zadnjem desetletju izvajal "nasilen nadzor" nad trgovino s heroinom, osebe, ki so mu bile zelo blizu, pa so v Albanijo tihotapile predvsem Srbe, ujetnike, ki naj bi jih ubili, njihove ledvice pa so nato prodali na črnem trgu. Kot ugotavlja poročilo, so ujete Srbe zadrževali na šestih mestih v severni Albaniji, nekaj pa so jih odpeljali v improvizirani zapor na severu Tirane, kjer so jih ubili in jim odvzeli ledvice. Thaqi naj bi bil z organiziranim kriminalom povezan več kot desetletje, vse odkar je njegova skupina prevzela nadzor nad Osvobodilno vojsko Kosova. Poročilo poudarja, da so "povezave med kriminalom in najvišjimi kosovskimi politični predstavniki preveč izrazite in preveč številne ter tudi preresne", da bi si pred njimi zatiskali oči. Poročilo Sveta Evrope navaja, da so pripadniki Osvobodilne vojske Kosova (OVK) žrtve zadrževali v improviziranih zaporih, večinoma kmečkih hišah in barakah, vendar je bil en objekt še posebej pripravljen kot "sprejemni oddelek" za vse odgovorne za kriminalna dejanja, povezana s trgovino z organi.

Dobra hrana, nato strel v glavo

Ta objekt, ki se v poročilu opisuje kot "improvizirana kirurška klinika" se je nahajal blizu mesta Fuše Kruje, nedaleč od letališča v Tirani. Po poročilu Sveta Evrope je bila ta lokacija izbrana zato, ker je bila ugodna za hiter transport organov za transplantacijo ter za "obiskovalce iz tujine". Poročilo sicer ne trdi, da so bili ti obiskovalci iz tujine pravzaprav pacienti, ki so jim bili nato presajeni organi pobitih ujetnikov, ki so jih pacietnti pravzaprav kupili od ugrabiteljev pobitih. Poročevalec Sveta Evrope pa navaja trditve prič, ki so potrdile, da so bili ujetniki ubiti s streli v glavo, njihova trupla pa so bila nato hitro prepeljana v improvizirano kliniko, kjer so jim izrezali ledvice. Poročilo navaja, da je operacija izrezovanja ledvic iz mrtve osebe relativno enostavna ter da ne zahteva nobene sofisticirane opreme ali anestetike. Ujetniki, namenjeni za trgovino z organi so bili zaprti v številnih objektih po vsej Albaniji, za njih pa je veljal tudi poseben režim - bili so dobro hranjeni, dovoljeno jim je bilo, da spijo in za razliko od drugih ujetnikov jih pripadniki OVK niso pretepali, saj so naročniki potrebovali nepoškodovane organe. Poročilo potrjuje, da naj bi bil eden od takšnih zaporov tudi "rumena hiša" ki so jo omenjala že prejšnja poročila o trgovini z organi. V poročilu je omenjena kot "hiša K". Prejšnja poročila so navajala, da gre za hišo Abdula Katučija. V tej hiši in drugih objektih so bili ujeti civilisti - v veliki večini gre za Srbe, ki so jih pripadniki OVK ugrabili na jugu Kosova - zaprti od junija 1999 do julija 2000, ko je bila hiša pod nadzorom OVK. V to hišo v vasi Ripe pri mestu Burelu so bile pripeljane tudi ženske in dekleta, ki so jih izkoriščali za seksualno zlorabljanje. Domačine so organizatorji podkupovali z denarjem, drogo, alkoholom in pristopom do prostitutk. Nekateri Srbi so bili verjetno ubiti prav v "rumeni hiši", vendar je bila ta le postaja na poti ugrabljenih na morišča. Sicer pa naj bi za preprodajo v podobnem primeru na Kosovu za presajene organe "kirurgi" zahtevali od 80.000 do 100.000 evrov.
V nekaterih objektih so ugrabljene pregledale osebe, ki so se izdajale za zdravnike, ugrabljenim pa so jemale vzorce krvi, kar Dick Marty ocenjuje kot dokaz, da so bile opravljene analize o tem, ali so ledvice neprostovoljnih "pacientov" primerne za prodajo potencialnim kupcem po njihovi smrti. "Zaporniki so - najkasneje v trenutku, ko so jim vzeli vzorce krvi in so jih zdravniki pregledali, v kakšnem fizičnem stanju so - morali doumeti, da bodo obravnavani kot medicinska surovina," sklepa Dick Marty. Vozniki, ki so s tovornjaki prevažali ljudi, so potrdili, da so bili ljudje v kamionih zvezani za notranjost vozila ter da so slišali njihove krike oziroma da so slišali, da ti ljudje zelo trpijo.

Težave zaradi "bese"

Omenjeno poročilo je nastalo po dve leti trajajoči preiskavi ter se sklicuje na vire v ameriškem Zveznem preiskovalnem uradu (FBI) in druge obveščevalne vire. Odgovornost za vse omenjene zločine Dick Marty pripisuje kosovskemu premieru Hashimu Thaqiju , njegovo skupino pa primerja z mafijo. Poročevalec tudi navaja, da je imel otežkočen dostop do prič zaradi tradicionalnih klanovskih zvez ter koncepta časti (bese) v albanski družbi, zaradi zavračanja sodelovanja pa obtožuje tudi oblasti v Albaniji.
Preiskava o trgovini z organi, ki jo vodi Svet Evrope, je bila sicer dolgo časa v slepi ulici zaradi odpora albanskih oblasti in zvez najvišjih pripadnikov kosovske oblasti ter držav, ki so priznale neodvisno Kosovo. Ko je namreč Dick Marty, posebni poročevalec Sveta Evrope, želel v Albaniji ugotoviti, kaj je res v zvezi z opisanimi "transplantacijam", se z njim v Albaniji ni želel pogovarjati nihče od pristojnih, albanski javni tožilec pa mu je celo razložil, da je Albanija suverena država ter da lahko preiskave na njenem ozemlju opravljajo samo njeni organi. Takšno ravnanje je naletelo na mlačne obsodbe v nekaterih zahodnih državah. Sledili so pritiski iz EU, tako da je albanska vlada vendarle popustila in dovolila preiskavo. Toda ko so se preiskovalci Sveta Evrope namreč približali vasi Ripe, kjer so želeli začeti s preiskavo, so se na poti pojavili vznemirjeni prebivalci vasi in preprečili preiskovalcem, da vstopijo v znamenito "rumeno hišo", ki je v lasti Abdula Katučija.
Kljub temu je že deloma izvedena preiskava tožilstva Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu ponudila vrsto dokazov o vpletenosti kosovskega vodstva v trgovino z organi. V knjigi Carle Del Ponte so opisane celo izjave žrtvev, ki naj bi celo prosile, da naj jih ubijejo, da ne bi bile sesekljane na kosce. Preiskava vzorcev krvi ter ostankov zdravil in materiala v "rumeni hiši" je pokazala, da gre res za sredstva, ki se uporabljajo pri transplantacijah. Znani naj bi bili celo glavni izvajalci omenjenih transplantacij, po katerih so trupla izginila v množičnih grobnicah. To naj bi bili Đavit Eljšani, Ismet Tara, Hekuran Hoda, Besim Bokiš imenovan "Kitajec", ter Šaban Šalja. Nekatere albanske priče naj bi prav Hekurana Hodo in Besima Bokšija prepoznale kot ljudi, ki so se videli z Negovanom Dedićem, Budimirom Baljoševićem, Zvezdanom Mojsićem, Stanišo Milenkovićem in Goranom Stolićem, ugrabljenimi Srbi iz Orahovca, ki so izginili leta 1999. Nad temi ljudmi so bili njihovi poveljniki, bratje Haradinaj ter Sulejman Selimi "Sultan", ki je danes poveljnik kosovske vojske, leta 1999 pa je bil poveljnik taborišča v Peškopiji.

Kosovska vlada zanika obtožbe

Na poročilo Dicka Martya se je že odzvala tudi kosovska vlada, ki je vse obtožbe zanikala ter zatrdila, da ne temeljijo na dejstvih, temveč je njihov cilj "zgolj škodovati ugledu Kosova". Poudarili so še, da je očitno, da želi nekdo preprečiti, da bi Hashim Thaqi znova sedel na premierski položaj. Kosovska vlada je tudi napovedala, da bodo sprejeli "vse legalne in politične ukrepe" proti Martyju, Svet Evrope pa so pozvali, naj poročilo zavrne.
Popolnoma drugačen je odziv v Srbiji. Predstavnik posebnega srbskega tožilstva za vojne zločine v Beogradu Bruno Vekarić je dejal, da poročilo predstavlja zmago Srbije v "boju za resnico in pravico". Dodal je, da žrtvam, ugrabljenim in pogrešanim vrača upanje, da se bo začelo preiskovati sume o trgovini z organi. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob novici o obtožbah Sveta Evrope dejal, da jih je ta informacija "zelo vznemirila", medtem ko je srbski zunanji minister Vuk Jeremić ocenil, da po tem poročilu Hashim Thaqi več "nima prihodnosti" v kosovski politiki. Poročilo Sveta Evrope je vsekakor nov dokaz, da je posebni poročevalec - isti, ki je odkril tudi tajne zapore CIE v Evropi - uspel opraviti svojo vlogo, kljub pritiskom številnih držav, ki si ne želijo razkritja omenjenih podatkov.