Kaljenje miru

Kot veliko prebivalcev tudi Britanca, ki že desetletje živi na Ježici pri cerkvi sv. Kancijana, moti nenehno zvonjenje, zaradi česar ne more spati, počivati ali opravljati svojega dela. Še več, lani naj bi njegovi sosedi priredili zvon, da zvoni, kolikor je le mogoče naglas in pogosto vse jutranjih ur. Takšnega odnosa pristojnih v cerkvi do želje po miru in tišini ne bi tolerirali nikjer na Zahodu. Evropska zakonodaja celo izrecno nalaga sankcioniranje vsakršnega onesnaženja, tudi tistega, povzročenega zaradi hrupa. Spričo obsodbe, poniževanja, nesramnosti in indiferentnosti božjih predstavnikov je poslal odprto pismo nadškofijskemu ordinariatu, v katerem zahteva regulacijo zvonjenja, ki ima malo skupnega z božjo voljo in je le oblika nadvlade in vsiljevanje katoliške institucije državljanom. Verniki tudi brez udarcev zvonov vedo, kdaj morajo k maši ali koliko je ura. Omejitev bi bila potrebna še zaradi minimalne glasnosti, ki je dovoljena v spalnih naseljih. Z vztrajanjem pri nabijanju se po mnenju Britanca slabša ugled katoliške cerkve med ljudmi, saj se nihče nima pravice vsiljevati skupnosti: "Obsesivno zvonjenje ob nenormalnih urah, frekvenci in glasnosti je enostavno idiotsko in nezrelo, kot če bi, na primer, najstniki navijali glasno glasbo ali povzročali hrup, ki bi motil okoličane, več kot dvajsetkrat na dan." Če ne drugega, bi morali zvonjenje prepovedati vsaj pred deseto uro zjutraj.

Ker je bilo pismo naslovljeno na nadškofijo, smo pristojnega, dr. Janeza Grila, pobarali, kakšni so ukrepi RKC v zvezi z boljšimi odnosi s prebivalci. Najprej je izrazil protest zaradi politike naše revije, ki da je, kar se tiče vere, žaljiva, potem pa je zadovoljil še našo radovednost glede problematike. Zvonjenje je sestavni del bogoslužja, povezano s kulturnim izročilom: "Velika večina ljudi sprejme pesem zvonov kot nekaj lepega, ušesom in srcu prijetnega, res pa je, da nekatere posameznike zvonjenje tudi moti." Ker naj bi bilo zvonjenje že omejeno, tudi ne razmišljajo o nadaljnjih ukrepih.

Marsikoga zanima tudi, komu se lahko pritoži v primeru neznosne glasnosti. Policije ne priporočamo, saj nam je Miran Koren odpisal, da je za morebiten hrup zvonov pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Dvojna merila? Že po enem klicu gospe, ki nima zvečer kaj početi in se rada pogovarja s policisti, se namreč zgani intervencijska skupina ter razhajka najstnike na legalno prijavljenem koncertu. Sicer pa tudi okoljsko ministrstvo ni pooblaščeno za klice prebivalcev. Od njih smo prejeli odgovor, da Inšpektorat RS sicer preveri prijavo, in če meritve hrupa še niso bile opravljene, te opravi, za sanacijo morebitnih nepravilnosti pa ni pooblaščen. Vendar se meritve opravijo le ob postavitvi samostojne zvočne naprave, pozneje pa ni več nikakršnega "monitoringa", se pravi, da so možne poznejše ponovne nastavitve. Na ministrstvu niti ne razmišljajo o novem zakonu, ki bi omejil čas, trajanje, glasnost in frekvenco zvonjenja na civilizirano raven (npr. le za poroke in pogrebe ter svečane praznike). Vsi, ki se počutijo oškodovane zaradi zvočne polucije, bodo morali torej še naprej trpeti v tišini.