26. 3. 2002 | Mladina 12
S homofobijo proti homofobiji
Vlada ne priznava homofobije v naših vrstah
Alja Brglez: Aktivisti so napravili več škode kot koristi
© Denis Sarkić
Dan potem - ko je direktorica urada vlade za informiranje Alja Brglez v telefonskem razgovoru s podpredsednico odbora evropskega parlamenta za javne svoboščine in državljanske pravice Louisweis van der Laan pojasnila, da pri nas ni nikakršne diskriminacije na podlagi spolne opredelitve - jo je s protestnim pismom demantiral pesnik Brane Mozetič. Mnenju vladne strani, da gre le za medijsko prenapihnjeno zadevo, je nasprotoval z izjavo, da je "Slovenija izrazito homofobična država, njene državne institucije pa še posebej. Kaže, da kot direktorica Urada za informiranje niste informirani o stanju v državi na tem področju ... Vaše izjave so neargumentirane in grobo potvarjajo dejstva."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
26. 3. 2002 | Mladina 12
Alja Brglez: Aktivisti so napravili več škode kot koristi
© Denis Sarkić
Dan potem - ko je direktorica urada vlade za informiranje Alja Brglez v telefonskem razgovoru s podpredsednico odbora evropskega parlamenta za javne svoboščine in državljanske pravice Louisweis van der Laan pojasnila, da pri nas ni nikakršne diskriminacije na podlagi spolne opredelitve - jo je s protestnim pismom demantiral pesnik Brane Mozetič. Mnenju vladne strani, da gre le za medijsko prenapihnjeno zadevo, je nasprotoval z izjavo, da je "Slovenija izrazito homofobična država, njene državne institucije pa še posebej. Kaže, da kot direktorica Urada za informiranje niste informirani o stanju v državi na tem področju ... Vaše izjave so neargumentirane in grobo potvarjajo dejstva."
Namesto da bi korespondenca privedla do tega, da bi vladna stran prisluhnila argumentom istospolno usmerjene manjšine, pa je Alja Brglez raje obračunala s problemom homofobije v zadnji številki vladnega glasila Slovenia Weekly.
Na notranjih straneh edicije do besede med drugimi prideta izpostavljeni aktivist in glavna frontmanka Sester Miss Marlena. Do potankosti je tujcem, ki bi utegnili v roke vzeti glasilo, razloženo tudi, kako pri nas ustava jamči enake pravice vsem državljanom. Kljub temu pa si direktorica za informiranje v uvodniku vzame priložnost za obračun z najbolj glasnim gejevskim protagonistom. "Aktivisti, ki so zastopali pravico do drugačnosti v razgreti javni razpravi, so napravili več škode kot koristi." Svojo obrazložitev pa konča z ugotovitvijo: "Vendar so Sestre enostavno stale sredi nasprotujočih si interesov ter dostojanstveno in mirno govorile: 'Me nismo drugačne'."