Vozniški izpit in EU

Nekateri lokalni bavarski mediji so sredi marca poročali o precej nenavadnem pripetljaju, ko so policisti pri rutinski kontroli prometa ustavili 28-letnega nemškega državljana, ki jim je postregel zgolj s slovenskim vozniškim dovoljenjem. Obrazložil jim je, da je izpit za avto opravil v Sloveniji, ker je vozniški izpit pri nas pač cenejši kot v Nemčiji. Vseeno so ga kaznovali, ker se nemški državljani pač ne morejo voziti s slovenskim vozniškim izpitom. Toda Slovenija bo čez slabe tri tedne postala članica EU in vozniški izpiti članic EU so medsebojno priznani. Ali bo to pomenilo, da bodo Italijani in Avstrijci lahko pri nas opravljali vozniške izpite, Slovenci pa recimo na Madžarskem ali Slovaškem, ker jo to hitreje in ceneje? Na MNZ so nam pojasnili, da so bili slovenski vozniški izpiti praktično nepriznani po Evropi. Prav tako pa so pri nas oproščeni posebne predložitve potrdila o opravljenem praktičnem delu vozniškega izpita le tisti, ki želijo zamenjati francoski, nemški ali švicarski izpit za slovenskega.

Ob vstopu v članstvo EU velja direktiva, po kateri se vozniška dovoljenja, ki jih izdajo države članice, medsebojno priznajo. Če pa se imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja za stalno nastani v državi članici in ta ni tista, ki je izdala vozniško dovoljenje, lahko država gostiteljica za imetnika dovoljenja uporablja svoje državne predpise o času veljavnosti dovoljenj. Tujci in državljani Slovenije so po vrnitvi v Slovenijo imeli čas enega leta, da zamenjajo vozniški izpit za slovenskega, po novem zakonu o varnostni v cestnem prometu, ki bo začel veljati leta 2005, pa naj bi bil ta rok dve leti. Sicer pa se državljani Slovenije, ki bodo imeli recimo začasno ali stalno bivališče v drugi članici EU, lahko mirno vozijo po slovenskih cestah s cenejšim izpitom, ki bi ga opravili tam. Vozniški izpiti za tujce pa v Sloveniji niso tako poceni za tujce kot za naše državljane. Avtošole lahko za delo, ki je neobičajno obsežno, ali posebno težavno, ali izjemno odgovorno, ali povezano z uporabo tujega jezika, tarifne postavke zvišajo do 30 odstotkov.