luksuz / Krila naše vlade

Letalo, ki ga kupuje slovenska vlada, je dramatično dražje od razkošnega letečega stroja, ki si ga je bil omislil pokojni hrvaški predsednik dr. Franjo Tuđman

Jure Trampuš
MLADINA, št. 48, 3. 12. 2001

Pred približno petindvajsetimi leti so se člani slovenske politične elite po jugoslovanskem nebu prevažali s počasno Cessno. Dvomotorni prdec ni zmogel več kot 270 km/h, pa tudi njegov domet ni segel dlje od Gevgelije. Leta 1978 je slovensko politično nebo dobilo novi LearJet 24, poslovno letalo, ki je z dvema reakcijskima motorjema zmoglo zavidanja vredno potovalno hitrost 850 km/h, njegov doseg pa je bil še zmeraj manj kot 1500 kilometrov. Pravo revolucijo je prinesla posodobljena različica LearJeta. Letalo, ki ga ima še danes v uporabi slovenska vlada, je z dvema turbofenskima motorjema v enem dahu preletelo do 2000 kilometrov. Pred časom pa so v vladi ugotovili, da je sedanje letalo slabo, neustrezno in da njegove lastnosti ne zadovoljujejo vseh potreb slovenskih državnikov. Vlado sta motila predvsem doseg, saj letalo ne zmore Atlantika, in asketska notranjost, v kateri ni prostora niti za urejeno stranišče. Po več letih in temeljitem premisleku so v vladi izbrali novo letalo. Falcon 900 EX ima s svojimi predhodniki skupna le krila. Trimotorni turbofenski sokol zmore več kot 8000 kilometrov nepretrganega leta. Njegova potovalna hitrost je več kot 900 km/h, v potovalni kabini pa se poleg najnovejših tehnoloških pripomočkov bohoti osem usnjenih sedežev. V zraku zdrži več kot deset ur in brez večjih težav premaga Atlantik. Novi ponos slovenskega neba naj bi v Slovenijo priletel leta 2003, za nakup pa bo vlada odštela 35 milijonov dolarjev.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Jure Trampuš
MLADINA, št. 48, 3. 12. 2001

Pred približno petindvajsetimi leti so se člani slovenske politične elite po jugoslovanskem nebu prevažali s počasno Cessno. Dvomotorni prdec ni zmogel več kot 270 km/h, pa tudi njegov domet ni segel dlje od Gevgelije. Leta 1978 je slovensko politično nebo dobilo novi LearJet 24, poslovno letalo, ki je z dvema reakcijskima motorjema zmoglo zavidanja vredno potovalno hitrost 850 km/h, njegov doseg pa je bil še zmeraj manj kot 1500 kilometrov. Pravo revolucijo je prinesla posodobljena različica LearJeta. Letalo, ki ga ima še danes v uporabi slovenska vlada, je z dvema turbofenskima motorjema v enem dahu preletelo do 2000 kilometrov. Pred časom pa so v vladi ugotovili, da je sedanje letalo slabo, neustrezno in da njegove lastnosti ne zadovoljujejo vseh potreb slovenskih državnikov. Vlado sta motila predvsem doseg, saj letalo ne zmore Atlantika, in asketska notranjost, v kateri ni prostora niti za urejeno stranišče. Po več letih in temeljitem premisleku so v vladi izbrali novo letalo. Falcon 900 EX ima s svojimi predhodniki skupna le krila. Trimotorni turbofenski sokol zmore več kot 8000 kilometrov nepretrganega leta. Njegova potovalna hitrost je več kot 900 km/h, v potovalni kabini pa se poleg najnovejših tehnoloških pripomočkov bohoti osem usnjenih sedežev. V zraku zdrži več kot deset ur in brez večjih težav premaga Atlantik. Novi ponos slovenskega neba naj bi v Slovenijo priletel leta 2003, za nakup pa bo vlada odštela 35 milijonov dolarjev.

In ravno pri ceni dvajsetmetrskega lepotca se stvar zaplete. Če je vlada že presodila, da potrebuje novo letalo, je vprašanje, zakaj je izbrala ravno tega. Falcon je razkošno letalo, ki se v svoji kategoriji na ne ravno cenenem letalskem trgu uvršča zelo visoko. Dnevnik Finance poroča, da obubožana švicarska letalska družba Swissair za ceno enega Falcona ponuja kar dva Airbusa. Gre za letalo, ki od izbranega Falcona ni le večje in varnejše, ampak so pri njem nižji tudi stroški vzdrževanja. Spomin na čase, ko smo v teh krajih zbijali šale na račun hrvaške politične elite in danes že pokojnega predsednika Franja Tuđmana, ker si je omislil strahotno razkošno letalo, še ni zbledel. Nova hrvaška oblast je sklenila vladno floto prepoloviti - Challenger CL-601 je za 12,5 milijona dolarjev kupilo ameriško podjetje TWR Groupu. Hrvaška oblast je ob prodaji letala obljubljala, da bo izkupiček namenjen obnovi Vukovarja. Če sklepamo po znesku, ki ga je hrvaška vlada iztržila s prodajo Tuđmanovega letala, je bilo to ob nakupu dramatično cenejše od letala, ki ga kupuje Drnovškova vlada. Postavlja se torej vprašanje, zakaj je letalo, ki so ga nekoč uporabljali v razkošje zaljubljeni banski dvori, bistveno cenejše od tistega, ki si ga je naročila menda asketska posadka z Gregorčičeve ulice. Glavni argument za izbiro Falcona je bil gigantski doseg tega letala, slovenski državniki, ki se prav radi odpravljajo čez Atlantik, menda potrebujejo stroj, ki bi tovrstno potovanje zmogel brez nepotrebnih postankov. A vendarle, kolikokrat na leto se naši državniki uradno odpravijo čez lužo? Za tistih slabih ducat letov, za katere bi letalo za obiske v Ameriki potrebovali državni uslužbenci višjega ranga, bi bilo gotovo ustrezneje poiskati druge rešitve namesto nakupa tako ekscesno dragega letala.

Dejstvo, da vlada kupuje razkošno letalo, je še toliko nenavadnejše, če vemo, da v Sloveniji obstajata dve podjetji v državni lasti, ki se ukvarjata z letalskim prevozništvom. Poleg Adrie Airways letalske prevoze opravlja še podjetje GIO, nekdanji Smelt.

Vladno letalo pa je zmotilo tudi Bojka Jermana, direktorja računalniškega podjetja in neuspešnega kandidata za položaj generalnega direktorja RTV Slovenija. Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani je poslal kazensko ovadbo zoper slovensko vlado zaradi povzročitve večje materialne škode. V ovadbi je med drugim zapisano, da nakup letela ni funkcionalna potreba in ekonomsko upravičena naložba. S tem naj bi bila povzročena večja materiala škoda na javnih sredstvih. "Ovadbo sem vložil, ker kot posameznik ne morem mirno trpeti takšne neracionalne potrošnje denarja. Menim, da slovenska država takšnega letala ne potrebuje, z nakupom se dela objektivna škoda in zanjo je nekdo odgovoren."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Kardelj je bil prepričan, da ima misijo«

IZJAVA DNEVA

V središču

Generacija, ki je delala, a je sistem ne vidi

Spregledana anomalija v slovenski pokojninski zakonodaji

V središču

Koncesije za Crystal

Zasebna klinika davčnega strokovnjaka Ivana Simiča vsa leta posluje z izgubo