Spolne navade Slovencev

Z vprašalnikom v roki smo škilili med rjuhe in ugotovili, da na revolucijo v postelji še čakamo, smo pa čedalje bolj odprti in manj dolgočasni

Max Modic  |  Mladina 18  |  6. 5. 2002

Rezimirajmo. Takšne ali drugačne raziskave o seksualnih navadah Slovencev so hitro pokvarljiva roba, ki je v javnih medijskih skladiščih nikoli ni bilo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je hudo ohlapno raziskavo o tem, kaj se dogaja v slovenskih posteljah, v letih 1995 in 1996 opravil Inštitut za varovanje zdravja, pa še to zgolj v okviru velike rodnostne raziskave, po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije in v okviru globalnega boja proti aidsu. Raziskava je menda zajela 1965 naključno izbranih Slovenk in Slovencev, žal pa je bil odziv tako pičel, da bi bilo smešno govoriti o reprezentativnosti pridobljenih podatkov.

Konec leta 1996 je bila realizirana anketa o spolnem vedenju mladih, ki je razkrila, da so razmere med srednješolci v pogledu partnerstva takorekoč podoba rajske idile. Mladi prisegajo na zvestobo, družinske vrednote in kariero, v medsebojnih odnosih pa prednjači ljubezen. Seks kot da zanje ne obstaja. Okej, je sicer pomemben, a toliko pa spet ne. Dekleta so bila pravljično razdevičena, njihovi izbranci so bili arhetipi vzornih mladeničev, ki bi jih že na prvi pogled vzljubila sleherna mama, da o očetu niti ne govorimo. To, da si mladci neradi natikajo kondome, vsekakor manj, kot bi bilo zaželeno, v takem okolju niti ne more biti kakšen večji problem. Tri leta kasneje je Viva, eden od slovenskih mesečnikov za zdravo življenje, v sodelovanju z Ninamedio izvedla telefonsko raziskavo o spolnem življenju Slovencev, v kateri je sodelovalo 958 vprašanih. Dovolj za bežen vpogled v našo intimo, žal pa je raziskava z vsakim vključenim vprašanjem dve izpustila.

Kot edina relevantna javnomnenjska raziskava o spolnih nazorih in vedenju Slovencev je obveljala tista, ki jo je konec osemdesetih naredila Varianta, objavljena pa je bila v Mladini. Pisno anketo so izvedli na klasičnem poimenskem vzorcu prebivalcev Socialistične republike Slovenije v starosti od 15 do 70 let, ki ga je pripravil Zavod SR Slovenije za statistiko. Vrnjenih je bilo 306 anket. Omenjena raziskava je vsebovala večino vprašanj, ki so jih raziskave po njej namerno ali ignorantsko izpustile. Da, tudi taka o spolnih pripomočkih.

Ker se v petnajstih letih, ki so medtem pretekla, nihče ni vprašal, kaj vzburja Slovence, kakšen odnos imamo do komercialnih oblik seksa, katere spolne prakse nam gredo najbolj v slast, kaj se nam v spolnosti gravža, kaj se nam zatika v grlu, kaj z užitkom konzumiramo, na katerih mestih mižimo, o čem fantaziramo, o čem najraje govorimo, kje se nam v spolnosti neha drugačnost, kje se začne bizarnost in kje perverznost (če sploh obstaja), smo se pač vprašali mi. Na osnovi ter izkušnjah sorodnih anket, ki v zahodni Evropi in ZDA že desetletja merijo seksualno temperaturo, smo v sodelovanju s podjetjem za raziskovanje in načrtovanje Aragon sestavili vprašalnik z naslovom Spolne navade Slovencev in ga po pošti in spletu razposlali širom po domovini. Vprašanja smo strnili v štiri okvirne sklope: izkušnje na področju spolnosti; spolnost v razponu med dejanskim stanjem, željami in fantazijami; partnerstvo in vloga spolne privlačnosti; pornografija, njen pomen, njena priljubljenost oziroma nepriljubljenost.

Odziv je bil nadpovprečen, kar gre bržčas pripisati dejstvu, da Slovenci nismo več tako občutljivi na intimna vprašanja in da smo si na področju seksualnosti razširili horizonte in razčistili z marsikatero temo, ki je še nedolgo tega sodila na področje tabujev. Do letošnjega marca je izpolnjen vprašalnik vrnilo 1980 anketirancev - 450 po pošti, 1530 na internetu -, kar v grobem predstavlja promil prebivalstva in s tem tudi dokaj reprezentativen vzorec. Primerjava glede na spol kaže, da je na anketo skupaj odgovorilo 41 odstotkov žensk in 59 odstotkov moških. Glede na način odgovarjanja je razmerje nekolikanj drugačno: 55 odstotkov po pošti prispelih anket so izpolnile ženske, medtem ko je žensk, ki so odgovarjale na internetu, zgolj 37 odstotkov. Sicer pa bistvenih, statistično relevantnih razlik glede na način odgovarjanja na anketo ni zaznati. Razen morda tega, da je v internetni skupini občutno manj žensk, ki so odgovorile, da se nikoli ne samozadovoljujejo, in so v primerjavi s poštno skupino za odtenek ljubosumnejše. Internetni moški so za razliko od poštnih bolj naklonjeni pornografskemu materialu v obliki revij oziroma filmov in še bolj trdno prepričani, da pornografija ne spodbuja nasilja nad ženskami.

Dom in vera

Prispele odgovore smo analizirali tudi glede na tip kraja bivanja anketirancev in glede na njihovo veroizpoved, pri čemer prav tako nismo naleteli na kakršnakoli drastična odstopanja. Med tistimi, ki so na anketo odgovarjali po pošti, jih 45 odstotkov živi v mestu, 55 odstotkov pa v primestnem področju oziroma na vasi. V internetni skupini delež mestnih respondentov pričakovano zrase, in sicer na 63 odstotkov. Med poudarki, ki so razvidni iz ankete, velja omeniti, da so se starši anketirancev v primestnih in vaških področjih s svojimi otroki opazno manj, če so sploh se, pogovarjali o spolnosti. Tisti, ki živijo v mestih, so z masturbiranjem (in posledično s spolnimi odnosi) po večini začeli prej, med 10. in 12. letom, za razliko od izvenmestnih, ki so svoje telo začeli odkrivati kasneje, med 13. in 15. letom; v primerjavi z mestnimi anketiranci slednjim izraziteje ustreza aktivna vloga v spolnosti. V spolno zvestobo kot vrednoto bolj verjamejo izven mesta, pri "meščanih" pa je bolj poudarjeno spoštovanje do partnerja.

Pri vprašanju o veroizpovedi so se respondenti v največji meri opredelili za katoličane (47 odstotkov) in ateiste (41 odstotkov), pri čemer je bil delež ateistov v internetni skupini krepko večji. In razlike? Niti približno tako velike in stereotipne, kot bi morebiti pričakovali. Delež družin, v katerih se o spolnosti niso pogovarjali, je med katoliki pač višji, kar ne preseneča. Med ateisti je v primerjavi s katoliki višji odstotek anketirancev, pri katerih se je v družinskem krogu o spolnosti govorilo pretežno pozitivno. Katoličanke so veliko odločneje zatrdile, da so jim všeč samo in izključno moški, ateistke pa so se odločale med izključno in večinoma moškimi. Veliko več ateistov, ki v spolnosti visoko vrednotijo spolno tehniko in domišljijo, je odgovorilo, da so že imeli spolne odnose z več kot enim partnerjem hkrati oziroma da so že doživeli homoseksualno spolno izkušnjo. Zato pa je toliko več katoličanov, pri seksu prvenstveno naklonjenih vzdržnosti, nežnosti in pozornosti do partnerja, ki se ne samozadovoljujejo in se nikoli niso samozadovoljevali. Med največjimi razlikami omenimo v povprečju pogostejša prepričanja katolikov, da je ljubosumje znak ljubezni, da moški v seksu uživajo bolj kot ženske, da so moški lahko bolj vulgarni kot ženske in da je samozadovoljevanje lahko tudi škodljivo. Precejšnja razhajanja so tudi v prepričanju, da je homoseksualnost bolezen (k temu se jasno bolj nagibajo katoliki) in da je ženska brez otrok suha veja. Ženska brez otrok ima za katolike nekaj manjšo vrednost, kar pa se splava tiče, se ateisti v povprečju bolj kot katoliki zavzemajo, naj ostane svobodna izbira ženske. Katoličani so bolj pripravljeni trditi, da del krivde za posilstvo nosi žrtev. Kar se tiče uporabe raznih oblik kontracepcije, je razlika največja pri koledarski metodi in coitusu interruptusu (sicer na splošno manj uporabljani metodi), ki sta bolj pogosti pri katolikih, maternični vložek pa je edina oblika kontracepcije, ki jo v skupini katoličanov uporabljajo bolj pogosto kot med ateisti. Nekaj več ateistov kot katolikov uporablja pripomočke za popestritev spolnega odnosa, in sicer je pogostejša uporaba vibratorja, analnih vstavkov in oblačil iz lateksa ali usnja. Na moškem telesu se zdi katolikom očitno privlačnejša poraščenost, pri ostalih stvareh pa ni razhajanj. In nenazadnje, v internetni skupini so katoliki, ki često pristanejo na spolne odnose izključno na željo partnerja, bolj kot ateisti zadovoljni s pogostostjo svojih spolnih odnosov. Bolj kot ateiste jih moti premalo nežnosti in pozornosti za čustva, manj pa se pritožujejo nad pasivnim predajanjem in pomanjkanjem domišljije. Zanimivo, tudi glede odnosa do pornografije med katoliki in ateisti ni pomembnejših razlik.

Porno ni sporno

Naj za predah pregled poročila o spolnih navadah Slovencev začnem na koncu, torej pri četrtem sklopu vprašanj, ki se ukvarjajo s pornografijo. Kot se cenjeni publikum verjetno spomni, sem pred kratkim v tej sferi na terenu poskušal zbrati kolikor toliko uporabne odgovore na lastno iniciativo. Poizvedovanje sem začel v seks šopih in videotekah ter ga zaključil pri distributerjih in konzumentih pornografske robe. Napaberkovani izsledki so bili karseda zanimivi, o kakšni pornofobiji ni bilo ne duha ne sluha, o čemer v glavnem priča že neuraden podatek, da se prodana naklada zabavno informativne periodike seksualno eksplicitnega značaja mesečno vrti okoli številke 18.000 izvodov. Kar za državo z dvema milijonoma prebivalcev ni malo. Nasprotno, glede razmerja med številom prebivalcev ter naklado prodanih revij in videokaset pornografskega značaja se lahko kosamo z vsemi zahodnimi demokracijami, mnoge pa celo prekašamo. Rezultati ankete so pokazali, da le slaba petina ali 18 odstotkov vprašanih nikoli ne gleda pornografskih filmov, vsi ostali pa si jih privoščijo včasih oziroma pogosto. Pri tem je interesanten podatek, da kar 88 odstotkov anketirancev v zadnjih šestih mesecih ni kupilo nobene pornografske revije. Domači pornografski film bi si ogledala slaba polovica ali 45 odstotkov, medtem ko bi o ogledu razmislilo nadaljnih 42 odstotkov. Pobudo, da bi bodisi nacionalka bodisi komercialne televizije v poznih nočnih urah predvajale trdoerotične filme, podpira 67 odstotkov respondentov, v internetni skupini pa kar 77 odstotkov, še več (86 odstotkov) pa je tistih, ki jih ne moti, da se pornografske revije prodajajo na kioskih skupaj z ostalim tiskom. Tri četrtine Slovenk in Slovencev ne naseda feminističnim nebulozam, saj so prepričani, da pornografija ne spodbuja k nasilju nad ženskami, zato pa nekaj več kot polovica vprašanih meni, da lahko naključno srečanje s pornografijo škoduje čustvenemu razvoju otroka. Drugače pa 35 odstotkov respondentov meni, da je pornografija vrsta erotike (pri čemer prevladujejo moški), za zarezo več jih trdi, da pornografija nima nobene povezave z ljubeznijo (pri čemer prednjačijo ženske), le desetina pa zagovarja stališče, da je pornografija popolno nasprotje vsake ljubezni. Mimogrede, pred petnajstimi leti so videotekarji konzumente, ki so si izposodili največ porničev, delili na tri skupine: južnjake, urejene može srednjih let in upokojence. Gledanje pornjakov je v tem času zanesljivo izgubilo ekskluzivni status individualnega športa in se razvilo v obliko nabiranja izkušenj.

Izkušnje naredijo mojstra

Sodeč po rezultatih Mladinine ankete s konca osemdesetih let sta imeli takrat dve tretjini vprašanih manj kot pet spolnih partnerjev, z več kot šestindvajsetimi pa naj bi spal vsak deseti Slovenec in vsaka dvajseta Slovenka. Rekorderji so bili povečini mlajši od 35 let. Iz aktualnega poročila o spolnih navadah Slovencev je razvidno, da je z več kot desetimi partnerji spala četrtina vprašanih moških in dobra desetina žensk, medtem ko se povprečno število spolnih partnerjev giblje med dva in pet. Le slaba dva odstotka vprašanih do sedaj še nista imela nobenega spolnega partnerja, devet od desetih respondentov pa še ni imelo spolnega odnosa z več kot enim partnerjem naenkrat. Moški so v skoraj 40 odstotkih za prvo spolno partnerico oziroma partnerja imeli osebo svojih let ali mlajšo, partnerji anketirank ženskega spola pa so bili največkrat starejši ali njihovih let, le izjemoma mlajši. Podobno kot za starost velja tudi za izkušenost prvih spolnih partnerjev. Moški so imeli enako ali bolj izkušene, ženske pa enako ali manj izkušene partnerje.

Seveda nas je še posebej zanimalo, od kod Slovenke in Slovenci črpajo znanje o spolnosti, glede na to, da v šolah nimamo spolne vzgoje, velika večina vprašanih pa se v glavnem strinja, da bi jo morali uvesti že v osnovne šole, in hkrati odločno zavrača tezo, da verski nauk najbolje pojasni vprašanja o spolnosti. Moški so med odraščanjem informacije o spolnosti največkrat nabirali v krogu prijateljev, drugo mesto pa so zasedle revije in časopisi. Ženske so se o spolnosti prav tako najbolj izobrazile pri prijateljih in znancih (vendar opazno manj kot moški) ter v knjigah, s tem da so iz šole o seksu odnesle precej več kot moški. V slabi polovici družin se o spolnosti niso kaj prida pogovarjali, ne glede na spol pa drži, da če so o spolnosti že govorili, je bilo to pri moških in - še izraziteje - pri ženskah na nevtralen ali pozitiven način.

Spoznavanje užitkov, ki jih telo nudi v seksualnem pogledu, se najbolj često začne s samozadovoljevanjem. Pred petnajstimi leti je 29 odstotkov vprašanih odgovorilo, da ne masturbira, 25 odstotkov pa da masturbira, a tega ne pove svojemu partnerju. Moški naj bi se najraje samozadovoljevali na stranišču, ženske pa v postelji. Po naši raziskavi se občutno več žensk (38 odstotkov) kot moških (6 odstotkov) ni nikdar samozadovoljevalo. Pri ostalih je bila povprečna starost, ko so se začele samozadovoljevati, preko petnajst let in tako višja kot pri moških, ki so z masturbiranjem najpogosteje začenjali med desetim in dvanajstim letom. Razlika obstaja tudi pri deležih respondentov, ki se še vedno samozadovoljujejo. Dobra polovica žensk, še enkrat več kot moških, tega ne počne, če pa že, potem se samozadovoljujejo manj kot enkrat mesečno, medtem ko večina moških masturbira večkrat mesečno, slabih 17 odstotkov celo večkrat tedensko.

Skoraj polovica anketiranih je s spolnimi odnosi začela med 16. in 18. letom, desetina pa med 13. in 15. letom. Med razlogi za prvi spolni odnos je največ moških anketirancev na prvem mestu navedlo spolno poželenje. Pri ženskah je prvo mesto pred radovednostjo osvojila ljubezen, ki je pri moških na drugem mestu, a v manjši meri. V izraziti manjšini se med razloge za debitantski seks kvalificirajo še dolgčas, prijateljstvo, vpliv vrstnikov, alkohol in mamila, kljubovanje staršem ter partnerjeva želja, zaradi katere so ženske opazno pogosteje pristale na prvi spolni odnos. Kakorkoli že, skoraj tri četrtine anketiranih moških in več kot 61 odstotkov žensk bi svojim otrokom privoščilo enako spolno izkušnjo, kot so jo doživeli sami, torej svoj seksualni debi vrednotijo pozitivno. Vrednotenje kvalitet dobrega ljubimca oziroma ljubimke se glede na spol respondentov razlikuje pri nežnosti, pozornosti do partnerja in telesni obdarjenosti. Prvima dvema odlikama večjo težo pripisujejo ženske, tretjo pa bolj čislajo moški. Oba spola sta kot najbolj spolno privlačne označila pripadnike nasprotnega spola. Delež moških, ki so navedli samo in izključno ženske, je občutno večji kot delež žensk, ki se jim zdijo spolno privlačni izključno moški. Da jih v enaki meri spolno privlačijo tako moški kot ženske, je odgovoril en odstotek moških anketirancev in več kot šest odstotkov žensk. Razveseljivo je, da velika večina anketirancev, dobrih 82 odstotkov, zaradi spolnih aktivnosti še ni imela zdravstvenih težav. Ostali (skoraj 14 odstotkov) so jih imeli enkrat oziroma (samo štirje odstotki) večkrat.

Ni vse seks, vse brez seksa je nič

Da spolni odnosi izhajajo iz ljubezni, je bilo jasno že pred petnajstimi leti. Tako je namreč menila večina oziroma 63 odstotkov anketirancev. No, skoraj natanko toliko je bilo tistih, ki so trdili, da seks in ljubezen nista nujno povezana, kar 70 odstotkov pa je bilo prepričanih, da je mogoče seksati tudi brez ljubezni. Dejansko je brez ljubezenske podlage takrat seksala samo desetina vprašanih. Moški so sodeč po rezultatih med spolnim odnosom prvenstveno mislili na užitek, ženske pa bolj na to, kako zadovoljiti partnerja. In kako je s temi rečmi danes? Prevladujoči motiv za seksualno avanturo je tako pri moških kot pri ženskah izražanje ljubezenskih čustev do partnerja, sledijo pa doživetje čustvenega ugodja, doživetje telesnih užitkov, zadovoljitev spolnega nagona in izpolnitev zakonskih dolžnosti. Primerjava med spoloma pokaže, da se večji delež moških za spolne odnose odloči, da bi zadovoljili spolni nagon, ženske pa večkrat kot moški seksajo zaradi izpolnitve zakonskih dolžnosti. Večina oziroma 86 odstotkov anketirancev med spolnim odnosom uživa v izmenjevanju aktivne in pasivne vloge, vseeno pa je več moških, ki jim je aktivna vloga bolj všeč. Moški so kot najbolj spolno aktivni del dneva največkrat navajali “kadarkoli”, ženske pa so se pogosteje kot moški odločale za večer. Tri desetine anketirank in sedem desetin anketirancev pravi, da pri spolnih odnosih vedno doživijo orgazem, medtem ko orgazma nikoli ne doživi slaba dva odstotka žensk in zanemarljivo nizko število moških. Skratka, ženske na splošno doživijo orgazem redkeje kot moški ter večkrat pred svojim partnerjem, moški pa takorekoč vedno ali vsaj večkrat, in sicer pogosto kasneje kot partnerka. Interesantno, dobra dva odstotka vprašanih orgazem doživi brez partnerja, kar desetina pa na to vprašanje ni odgovorila. Anketa s konca osemdesetih je poizvedovanje o pogostosti doživljanja orgazma izpustila, vključila pa je vprašanje, s kakšnim človekom nikoli ne bi imeli spolnih odnosov, in na izbiro ponudila zanemarjeno osebo, invalida, zadrogiranca, debeluha, umsko prizadeto osebo, neinteligentneža, osebo iznakaženega obraza, kriminalca, pijanca, osebo druge narodnosti in osebo druge rase. Takrat so jo pri 95 odstotkih žensk in 85 odstotkih moških najslabše odnesle zanemarjene osebe, sledili pa so invalidi, zadrogiranci, debeluhi in umsko prizadeti. Trenutno stanje kaže, da zanemarjenci z domala nespremenjenim odstotkom averzije ostajajo na prvem mestu, sledijo pa jim umsko prizadeti, zadrogiranci, alkoholiki, kriminalci in debeluhi.

Uporaba kontracepcije je pri ženskah bistveno višja kot pri moških, med najbolj uporabljane oblike kontracepcije pa se uvrščajo coitus interruptus, kondom in hormonske tablete. Prva oblika, torej prekinjen spolni odnos, je bil pogosteje izbran kot metoda kontracepcije med moškimi, preostali dve pa občutno pogosteje uporabljajo ženske. Spolne pripomočke za popestritev spolnih igric uporablja dobra tretjina moških in dobra četrtina žensk. Pomembnejših razlik med spoloma pri tem poglavju ni opaziti, saj tako moški kot ženske največkrat segajo po erotičnem perilu in pornografskih videokasetah, v manjši meri pa po vibratorjih in dildih, vulgarnem izrazoslovju, pornografskih revijah, lubrikantih in kremah, afrodiziakih, analnih vstavkih in stimulatorjih, obročkih za ohranjanje erekcije, oblačilih nasprotnega spola, oblačilih iz gume in lateksa, lisicah in bičih. Med najbolj priljubljene seksualne prakse se pri obeh spolih pričakovano uvršča oralni seks, še posebej pa ga čislajo moški. Enako velja za aktivni analni seks, ki godi tudi ženskam v običajno pasivnih vlogah, ter skupinski seks. Manj posluha najdemo za sadomazohizem, fist fucking, uriniranje in zlate tuše, elektrostimulacijo in zoofilijo, kar pa ne pomeni, da med anketirankami in anketiranci ni privržencev naštetih oblik spolnosti, ki se pač uvrščajo med ekstremnejše. Teh manjšin z naše strani seveda ne bomo ignorirali, ampak se jim bomo podrobneje posvetili v eni od naslednjih številk.

V naši anketi smo navedli tudi 31 trditev, posredno ali neposredno povezanih s spolnostjo, do katerih so se morali respondenti opredeliti. Oba spola sta v glavnem najbolj soglašala s trditvami, da ni nič preverzno, če je obema všeč; da seks ni vse, toda vse brez seksa je nič; da mora splav ostati svobodna izbira ženske; da mladi prezgodaj začenjajo s spolnimi odnosi; da bi morali posiljevalce ostreje kaznovati; da naklonjenost pornografiji ni nič slabega; da kondomi zmanjšujejo užitek pri seksu; da absolutna zvestoba ne obstaja; in da bi morali pedofile kastrirati. Trditve, s katerimi so respondenti najmanj soglašali, pa so: moški so lahko vulgarni, ženske ne; spolna nezvestoba je nekaj samoumevnega; kontracepcija je predvsem skrb ženske; samozadovoljevanje je lahko tudi škodljivo; in ženska brez otrok je suha veja. Ženske imajo pri tem močnejša stališča glede splava, kaznovalne politike za spolne delikte, pornografije in spolne nezvestobe, moški pa se v manjši meri strinjajo s tem, da naj bi bila ljubezen pogoj za dober seks, da imajo tudi ženske enako pravico do spolnega izražanja kot moški ter da skok čez plot ni nič hujšega.

Jasno, zelo nas je zanimalo tudi, s katero osebo iz javnega življenja bi Slovenci oziroma Slovenke najraje skočili v posteljo. Pri moških brez resne konkurence vodi Natalija Verboten, na drugem mestu je Karmen Stavec, tretje pa je osvojila - pozor - Miša Molk, ki je bila med najbolj vročimi Slovenkami oziroma takrat še Jugoslovankami že pred petnajstimi leti! In pisec teh vrstic si ne more kaj, da ji glede na konkurenco za tokratni plasma ne bi iskreno čestital. Prvo deseterico nato sklenejo še Tina Gorenjak, Ivana Šundov, Tinkara Kovač, Miša Novak, Martina Kajfež, Katarina Čas in Mojca Mavec, ki je za las prehitela Alenko Vidic. Daleč zadaj so ostale Helena Blagne, Simona Weiss, Foxy Teens in celo misice Maša Merc, Janja Zupan in Rebeka Dremelj. Med zanimivejše moške želje se uvrščajo še Desa Muck, Polonca Dobrajc, Vesna V. Godina, Sebastijan, Jan Plestenjak, Borut Pahor, Milan Kučan in Peter Mankoč.

Po čigavih prelestih pa najbolj hrepenijo Slovenke? Z ne tako triumfalnim naskokom kot Natalija (ki jo v spodnji polovici skupaj s Karmen Stavec, Tino Gorenjak, Natašo Barbaro Gračner in Majdo Širca najdemo tudi v tej skupini) je kakopak zmagal Jan Plestenjak, ki mu na drugem in tretjem mestu krepko dihata za ovratnik Sebastjan Cavazza in Borut Pahor, do desetega mesta pa se zvrstijo še Jonas, Jure Košir, Tomi iz Siddharte, Andraž Hribar, Magnifico, Sašo Peče in Rene Mlekuž, ki si število točk deli z Janezom Janšo, Borutom Veselkom in Alenom Kobilico.

Partnerjeva vloga

Naši anketiranci in anketiranke soglašajo, da je čustvena povezanost s partnerjem predpogoj za spolni odnos, čeprav je ta trditev jasneje izražena pri ženskah. Ženske so očitno tudi bolj zadovoljne s pogostostjo spolnih odnosov kot moški, ki jih pri seksu pogosto motijo prevelike čustvene potrebe partnerke, pasivno predajanje in pomanjkanje domišljije. Tisto, kar svojim partnerjem najpogosteje očitajo ženske, je prekratka predigra in posledično dejstvo, da zato ne doživijo orgazma. V glavnem pa več kot četrtina vprašanih trdi, da jih pri spolnem odnosu nič ne moti.

Kar pa se seksapila tiče, moški pri ženskah veliko bolj padajo na telesni videz, ženske pa privlačijo osebnostne lastnosti oziroma značaj. Kot najbolj privlačen del moškega telesa ženske navajajo poteze obraza, sledijo pa jim genitalije in mišičasta postava. Moški pri ženskah najprej pogledajo prsi in zadnjico, ki se jim zdi najprivlačnejši del partnerkinega telesa, cenijo pa tudi skladno postavo in lepe poteze obraza.

Slovenski moški so pričakovano manj zvesti od žensk. Kar sedem desetin anketirank trdi, da partnerja še nikoli niso prevarale, med anketiranci pa je takih le slaba polovica. Odstotka žensk in moških, ki so partnerja oziroma partnerko prevarali samo enkrat, sta izenačena in se vrtita okoli številke deset. Občutno več, kar četrtina je moških, ki so partnerko prevarali večkrat, medtem ko je podobno promiskuitetnih žensk samo desetina. Moški kot glavni razlog za skok čez plot navajajo skušnjavo, ki se ji niso mogli ali znali upreti, ter premajhno partnerkino zanimanje; slednje navkljub trditvi, da na spolni odnos večkrat pristanejo izključno na njeno željo. Po drugi strani sta med razlogi za varanje pri ženskah pogosteje navedena alkohol in maščevanje.

Dobra tretjina respondentov obeh spolov je prepričana, da jih stalni partner do sedaj še ni prevaral, medtem ko slaba polovica priznava, da ne ve, ampak misli, da še niso bili prevarani oziroma prevarane. Tisti, ki so partnerjem zvesti, kot razlog največkrat navajajo spoštovanje do partnerja, ženske še toliko bolj. Moški so pogosteje kot ženske zvesti zaradi strahu, da bi partnerica izvedela za njihove avanture. Pa čeprav ženske niso nič kaj pretirano ljubosumnejše od moških, ki višje ocenjujejo ljubosumnost svojih partnerk.