31. 10. 2004 | Mladina 43
Glave na tnalu
Ali ima nova vlada proste roke pri kadrovskih posegih v gospodarstvu?
© Mladina
Če sestavimo seznam stotih največjih gospodarskih družb in ga opremimo z imeni direktorjev ter članov nadzornih svetov, ugotovimo, da se nekatera imena pogosto ponavljajo. Načeloma ni to nič nenavadnega. Povsod v razvitem kapitalizmu prihaja do prepletanja direktorskih funkcij. Tisti, ki investirajo kapital, za svoje investicije skrbijo tako, da sedijo v nadzornih ali upravnih odborih podjetij. Ker ob tem prihaja do lastniških prepletanj - A je (so)lastnik B, B je so(lastnik) C, C je (so)lastnik A - so tudi funkcije direktorjev in nadzornikov prepletene. Specifika Slovenije je v tem, da osrednjo vlogo na tej prepleteni sceni igrajo člani uprav podjetij, ki so pod bolj ali manj neposrednim nadzorom politike. Načeloma lahko osrednjo vlogo igrajo banke, investicijske družbe, finančni holdingi ali industrijski velikani. V Sloveniji pa sta v center tega prepletenega sveta postavljeni dve paradržavni finančni družbi, Kapitalska družba (KAD) in Slovenska investicijska družba (SOD). Vlada postavlja tako nadzorni svet KAD-a kot upravni odbor SOD-a. Člani uprav KAD-a in SOD-a pa sedijo v nadzornih svetih največjih slovenskih gospodarskih družb. Natančneje: sedijo v nadzornih svetih tistih podjetij, kjer imata KAD ali SOD pomembne lastniške deleže. Ob KAD-u in SOD-u, ki sta center prepletene scene, so na prizorišču še druge pomembne državne finančne institucije: Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Zavarovalnica Triglav, zavarovalnica Sava-re, Stanovanjski sklad in Poštna banka Slovenije. Finančnim institucijam v državni lasti moramo dodati še infrastrukturna podjetja: energetiko, telekomunikacije, ceste, železnice. Dodajmo železarne. Na koncu seznama je še tisti del igralniške industrije, ki je v državnim lasti. Kolikšen delež v slovenskem gospodarskem sistemu predstavljajo naštete gospodarske družbe? Če vzamemo seznam Gospodarskega vestnika z največjimi slovenskimi podjetji, najdemo med prvo petdeseterico največjih po prihodku dober ducat takšnih podjetij, ki so v popolni ali vsaj večinski državni lasti. Natančneje: med prvimi petdesetimi je štirinajst državnih podjetij v pretežno državni lasti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
