mercatorgate / Kaj nam prikrivajo?

V ponedeljek, ko je izšla Mladina, so se v parlamentarnih telesih mučili s proračunskimi predlogi. Mladina je tisto jutro objavila dva dokumenta o sestanku pri predsedniku vlade 12. avgusta in zapisala, da se je na tem sestanku dovršil velik del zgodbe o sporni prodaji deležev Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu. Kabinet predsednika vlade in upravi obeh podjetij so molčali. Previdno sta molčali tudi obe televiziji. V torek je zgodbo o sestanku povzelo in nadgradilo Delo. Kritična masa je bila presežena, v parlamentu se je začelo vrenje.

Poslanski skupini LDS in SD sta se sestali na ločenih sestankih. Opozicija je iskala način političnega boja in pot do razjasnitve okoliščin prodaje Mercatorja. Pri tem vsaj za zdaj ni bila uspešna. Komisija za nadzor proračuna, ki jo avtoritativno vodi Milan M. Cvikl, tisti poslanec LDS, ki je bil nekoč kot vladni uradnik odgovoren za "friziranje" proračunskih postavk, se je že na treh sejah neuspešno lotila preverjanja izhodiščne hipoteze, da je bilo pri prodaji Mercatorja oškodovano družbeno premoženje. Neuspešno zato, ker so se predstavniki vlade in njihovi nasprotniki vseskozi prepirali o tem, ali so ali pač niso pristojni za brskanje po pogodbah kapitalske in odškodninske družbe. Tri zasedanja komisije so vseskozi potekala na meji komedije absurda, najprej na zasedanje niso prišli povabljeni gostje, potem niso hoteli odgovarjati na vsa vprašanja, komisija pa je imela vseskozi težave s kvorumov, saj sta iz "neznanega" razloga vladajoča koalicija in opozicija v njej zastopani enakopravno. V njej sedijo trije poslanci opozicije in trije predstavniki vladnih strank, čeprav je bila sestava posadke v prejšnjem sklicu parlamenta večinsko nagnjena na stran tedanje opozicije. Desus in SNS sta se tokrat "zaradi pomanjkanja poslancev" sodelovanju v komisiji odrekla.

V torek dopoldne sta torej sestankovali SD in LDS. Poslanci so imeli na mizi več možnosti. Lahko bi zadevo Mercator za zdaj pozabili, pustili bi jo na ravni poslanskih vprašanj in morda počakali na odločitev tožilstva in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Druga možnost je bila poskus ustanovitve preiskovalne komisije. Ta bi v tem sklicu parlamenta nosila zaporedno število dve, poleg privlačne možnosti parlamentarnega preiskovanja pa bi nosila težko breme neuspešnosti predhodnic. Tretja možnost je bila najbolj radikalna. Opozicija bi lahko vložila zahtevo po interpelaciji. Kljub skoraj nikakršni možnosti za uspeh bi si s tem zagotovila publiciteto, neposreden televizijski prenos in hkrati tvegala, da bi v javnosti obveljala za prepirljivca, ki želi oblatiti v Sloveniji še zmeraj zelo priljubljenega premiera.

Odločitev je bila torej težka. Poslanski klub LDS je izbral srednjo pot. Ob 13.30 je Cvikl k sebi poklical predstavnike medijev in sporočil, da bo njegova stranka predlagala ustanovitev preiskovalne "komisije o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij; in sicer predsednika vlade, ministra za gospodarstvo ter državne sekretarke na omenjenem ministrstvu - glede suma politične korupcije pri poslih, povezanih s primerom Mercator". LDS je torej merila visoko, že v samem izhodišču je naredila nekaj, česar do zdaj pri drugih preiskovalnih komisijah ni naredil še nihče. Določila je imena posameznikov, katerih politično odgovornost naj bi tehtali. SD je bila pazljivejša, načeloma se s takšno komisijo strinja, vendar je ta stranka Janši poslala pismo, naj vendarle pojasni svojo vlogo pri prodaji Mercatorja. Pregovorno cincanje socialnih demokratov ima dva razloga. Eden sedi v Bruslju in nosi ime Borut Pahor, drugi so že omenjene slabe izkušnje z dosedanjimi komisijami. Kljub vsemu pa lahko nazadnje ta poskus pridobivanja časa izkoristijo morebitni parlamentarni preiskovalci. Če se Janez Janša ne bo neposredno oglasil na iluzorno zahtevo Boruta Pahorja in njegove druščine, je to lahko še eden izmed indicev, da ima materija zamenjave lastniških deležev najboljšega soseda eksploziven naboj. Pahor je sicer že pred mesecem pozval Janšo, naj pojasni ozadje prodaje Mercatorja, vendar se takrat premier na proseče poglede socialdemokrata ni resneje odzval.

Protiudarec vladne večine

Med tuhtanjem opozicije in zbiranjem podpisov vladna stran ni spala. V torek popoldne je v parlamentarno proceduro vložila svoj predlog. Devetintrideset poslancev vladne večine si je zaželelo preiskovalno komisijo, ki naj bi se ukvarjala z iskanjem morebitne odgovornosti pri vseh prodajah Kadovih in Sodovih lastniških deležev. Torej pri Emoni, Gorenjskem tisku, Delu, Palomi, Alpetourju, Fructalu in še kupu drugih podjetij, pa tudi pri Mercatorju. Podpise so, kot so zatrdili sami, zbirali že dlje časa, od tedaj, ko v komisiji za nadzor proračuna niso uspeli z dopolnilom, naj vlada poleg poročila o Mercatorju pripravi še poročilo o prodaji deležev nekaterih drugih podjetij. Po prepričanju vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka bi se morala preiskava za nazaj opraviti, ker "na mnoge pretekle primere prodaje deležev pada sum netransparentne, v nekaterih primerih pa celo nezakonite prodaje".

Protiudarec seveda ni bil nepričakovan, preiskovalno komisijo so omenjali že na zasedanju Cviklove komisije za proračun, posredno pa jo predlaga tudi posebno mnenje pravno-zakonodajne službe. Ta je namreč ob vprašanju pristojnosti Cviklove komisije zapisala, "da ni zadržkov za seznanitev in obravnavo okoliščin oziroma vprašanj, povezanih s prodajo kapitalskih deležev KAD in SOD v gospodarski družbi Mercator, vendar le glede vprašanj, ali in na kakšen način se ta prodaja odraža v državnem proračunu in drugih javnih financah, ter skladnosti postopkov te prodaje s predpisi". Parlamentarni pravniki so še pripisali, da obstaja tudi možnost ustanovitve preiskovalne komisije, ki bi lahko odločala o morebitni politični odgovornosti posameznih funkcionarjev. Očitno nelagodje, v katerega se je zaradi nenavadne prodaje Mercatorja zaplezala parlamentarna večina, je bilo razvidno tudi na kolegiju pri predsedniku državnega zbora Cukjatiju. Ta se je pisno opravičil predstavnikom Kada in Soda "zaradi neustreznega vodenja" Cviklove komisije. Cukjatijevo opravičilo je tako razhudilo Potrča, da je predsedniku državnega zbora zabrusil, da je že dolgo, "morda predlogo" v državnem zboru in ne pomni, "da bi si kdajkoli predsednik državnega zbora dovolil, da komunicira z drugimi organi na način, da kritizira delovanje tega parlamenta in se jim opravičuje, in to ne da bi pred tem opravil s predsednikom tistega organa kakršenkoli sestanek".

Položaj v parlamentu je torej neobičajen. Zaradi nenavadnega poslovanja Kada in Soda sta se obetali dve preiskovalni komisiji. Uradno je bila vložena vladna pobuda za ustanovitev preiskovalne komisije s širokim raziskovalnim poljem, za drugo, ki naj bi preiskovala samo Mercator, še zbirajo 30 podpisov. Politiki pa pričakovano obtožujejo drug drugega, da se gredo slepilne manevre, da se bojijo odgovornosti in da ustanavljajo komisije zgolj zato, da ne bi odkrili ničesar.

Še zmeraj brez odgovorov

Mladinino zgodbo je posredno zanikalo le ministrstvo za gospodarstvo. Patricija Šašek, tiskovna predstavnica tega ministrstva, je v izjavi za javnost zapisala, da želja po opozicijski preiskovalni komisiji temelji "na nekakšnih novinarskih domnevah in da gre za prozoren politični manever LDS. Kdor podpiše takšno zahtevo, dokazuje politično pristranskost in pomanjkanje strokovne presoje." Izsiljeno sporočilo za javnost so postavili v čudno luč poslanci vladnih strank, ki na svojem seznamu domnevno nezakonitih poslov Kada in Soda omenjajo tudi Mercator. Tanko je v odgovoru na vprašanje, zakaj naj bi pod lupo vzeli tudi Mercator, zapisal, da je "pravilno, da se razjasnijo nekatera vprašanja in sumi, ki so se pojavili pri dosedanjih odprodajah deležev Kada in Soda, tudi v Mercatorju. Menimo, da je ustanovitev preiskovalne komisije ena izmed možnosti, s katerimi lahko potrdimo ali ovržemo sume očitanih nepravilnosti oziroma zlorab."

Niti Istrabenz niti Pivovarna Laško zgodbe še vedno ne želita komentirati. Oglasili so se le iz družbe KD Group in potrdili, da je bil Matjaž Gantar na sestanku pri predsedniku vlade, z njim pa se je samostojno pogovarjal o delovanju strateškega sveta. Mladinino interpretacijo o skupnem sestanku so torej zanikali, podrobnosti pa niso želeli razkriti.

A politično preigravanje in izmikanje vseeno ne odgovarja na temeljno vprašanje celotne zgodbe: kolikšna je poveljniška odgovornost Janeza Janše. Je za posel vedel, ga je odobril, morda načrtoval ali pa se je vse skupaj zgodilo brez njegovega vmešavanja? Prav tako ne odgovarja na dileme, zakaj vlada dober mesec ni hotela potrditi sestanka, zakaj ni hotela priznati, da je bil v vladni palači Matjaž Gantar, kako to, da sta se pri Janši na skupnem sestanku sestala bodoča kupca Mercatorja, ali je bil posel sklenjen po zakonskih pravilih, so obtožbe opozicije neokusno pretiravanje, je spodrsljaj z Mercatorjem le kapljica v morje nekdanjih manipulacij in goljufij pri prodaji lastniških deležev države ...

Ker odgovorov na vprašanja še ni, lahko zapišemo samo tisto, kar je znano do sedaj. Sestanek v vladni palači je bil 12. avgusta. Na njem sta sodelovala bodoča kupca Mercatorja. S predsednikom vlade so se pogovarjali o "anorganski rasti prek akvizicij" in o težavah podjetij na trgih JV Evrope. V vladno palačo je isto popoldne vstopil tudi predstavnik podjetja, ki ima za sedaj v lasti še dobrih 10 odstotkov Mercatorja. Tri tedne po sestanku sta Kad in Sod prodala svoja deleža. Prodaja je doživela številne strokovne in politične kritike. Posle sta začela preiskovati tožilstvo in Agencija za trg vrednostnih papirjev. Opozicija je v komisiji za nadzor proračuna neuspešno poskušala preveriti ozadje prodaje. Po Mladininem razkritju tajnega sestanka in tudi zaradi njega je napovedala ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. Prehitele so jo vladne stranke in vložile svojo zahtevo. Vladina zahteva pravzaprav omejuje možnost, da bi bila zgodba o Mercatorju v celoti in natančno razkrita.

Ravno zadnja poteza koalicijskih strank potrjuje domnevo, da je bil posel z Mercatorjevimi delnicami sporen. Sicer bi lahko opoziciji pustili, da začne potrjevati svojo hipotezo, ta pa bi se potem s suverenim nastopom Janeza Janše, Andreja Vizjaka in Andrijane Starina Kosem izkazala za napačno. Opozicija bi bila spet poražena. A vladna večina se je odločila za drugo pot, pot, ki otežuje podroben pregled avgustovskega trgovanja, pot, ki temelji na logiki petletnega otroka. Češ, če je rabutal sosedov Lojze, lahko tudi jaz, če je goljufala prejšnja vlada, lahko goljufamo tudi mi. OK, morda je z Mercatorjem kaj narobe, ampak narobe je tudi z vsemi drugimi podjetji, ki jih je prodajala prejšnja vlada.

In preiskovalne komisije, oblike političnega spektakla, ki za zdaj še nikoli niso prinesle konkretnih učinkov? Ker je glavni namen parlamentarnih preiskovalcev iskanje politične odgovornosti, je njihova vloga seveda politična. A komisija ima razmeroma velika pooblastila, na svoje seje pa lahko vabi tudi priče, ki morajo na vprašanja odgovarjati po resnici in so kazenskopravno odgovorne za morebitno krivo izpoved.