reforme / Nebesa pod Triglavom

Dobili bomo nov lunapark. In boljšo železnico. Pa gospodarska središča. Ne enega. Devet! Da ne bo zamere. Pa navadno avtocesto. In informacijsko avtocesto. Dva klinična centra. Enega v Mariboru, enega v Ljubljani. Da ne bo zamere. Obala se bo povečala, ker bo v slovenskem delčku Jadrana plaval umetni otok. No, ne bo plaval. Narejen bo iz odvečnega gramoza. Bo pa zelo atraktiven. In Planica, zibelka poletov, se bo spet zasvetila v vsej svoji lepoti. Skakalnice bodo plastične, keramične, postavljene pod reflektorje. Okrog bo pa stadion. Sodstvo se bo digitaliziralo. Pa zdravstvo tudi. Narodna in univerzitetna knjižnica II. bo končno zgrajena. In kulturna dediščina bo digitalizirana. E-pravosodje. E-zdravstvo. E-NUK. Na Savi bo še ena hidroelektrarna. V Krškem bo še en blok nuklearke. Pa še en blok termoelektrarne Šoštanj. Elektrifikacija! Ljubljana bo dobila sejemski, kongresni, športni turistični in rekreativni park. Kras bo dobil muzej. Cerklje ob Krki bodo dobile letališče. Novomeško gospodarsko središče bo prineslo 1.500 novih delovnih mest. Poslovno-logistično središče Phoenix v Brežicah in Krškem bo zagotovilo 2.500 kvalitetnih delovnih mest. Gospodarsko središče v Kranju bo prineslo 2.500 delovnih mest. Gospodarsko središče Perspektiva v Postojni bo prinesla 1.000 novih delovnih mest. Murska Sobota se lahko veseli gospodarskega središča OKO. Tam bo ležalo 2.000 delovnih mest. Goriška? Tam bo ustanovljenih 350 visoko inovativnih podjetij. Natanko 350. In v teh podjetjih bo delalo okrog 2.500 visoko usposobljenih in razvojno motiviranih strokovnjakov. Mariborski multimodalni logistični center bo zagotovil 2.500 delovnih mest. Gospodarsko središče Noordung na Koroškem bo prineslo najmanj 1.000 delovnih mest. Celjski Tehnopolis bo zagotovil ustanovitev 234 podjetij. Natanko 234 podjetij. Bog ne daj, da bi jih bilo 233. In 2.300 delovnih mest. Imeli bomo sklad za razvoj kadrov. In mrežo centrov za urgentno medicino.

O teh projektih govori predlog Resolucije o nacionalnih razvojih projektih. Ne, ne gre za petletko. Resolucija govori o 17 let trajajočem obdobju. Ob 2007 do 2023. 17 let. Kadri. Perspektivnost. Nacionalni razvojni projekti potrebujejo samo še himno. A ta je bila v resnici napisana že ob koncu sedemdesetih, torej še globoko v komunizmu: "Sedemnajst, sedemnajst, mlad, perspektiven kader, sedemnajst, sedemnajst, namesto glave radar." Popevka Pankrtov je bila tedaj, leta 1979, ko je bila prvič objavljena, težko razumljiva. Šele zdaj, ko je perspektiva mladih kadrov povezana s sedemnajst let trajajočim razvojnim obdobjem, so preroške besede kvinteta s Kodeljevega bolj razumljive.

Prva petletka

Če smo leta 2005 poslušali popevko o liberalizaciji gospodarstva, je danes na gramofonu nov šlager. Pravzaprav star. Govori o planiranju. "Ali imamo premog, in to ne le lignit in rjavi premog? Ja, imamo ga celo več, kot je potrebno. Imamo tudi črni premog, čeprav ga nimamo ravno veliko. Ali imamo premog, primeren za koksiranje? Imamo! Ali imamo nafto? Ja, imamo. V nedrjih zemlje je imamo celo več, kot je potrebno. Ali imamo železovo rudo? Ja, imamo jo. Celo večje je, kot bi je potrebovali! Ali imamo baker, svinec, cink, nikelj, krom, mangan, antimone, živo srebro, bizmut, zlato srebro, selen, aluminij? Imamo! (...)"Tako je govoril Boris Kidrič, minister za industrijo v jugoslovanski vladi, ko je leta 1948 na 5. partijskem kongresu govoril o graditvi socialistične ekonomije. Boris Kidrič je bil, preden je prevzel dolžnosti v federaciji, tudi predsednik slovenske vlade.

Potem je položaj predsednika vlade (oz. izvršnega sveta) zasedalo trinajst dolgočasnih retorikov. In zdaj je tu Janez Janša: "To še zdaleč ni dovolj. Biti mora boljše. Zmoremo mnogo več. Kdaj, če ne zdaj? Kdo, če ne mi? Smo v Evropski uniji in Natu, izpolnili smo merila za prevzem evra. Dosegamo 80 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije. Smo že kdaj imeli boljše možnosti? Še nikoli. Ne mi ne naši predniki." Tako je predsednik vlade Janša zapisal v publikaciji "Slovenija jutri - država blaginje", natisnjeni v nakladi 675 tisoč izvodov. In še: "Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši." Pa Cankarja je citiral: "Res je, imamo nebesa pod Triglavom."

Skoraj šestdeset let smo morali čakati, da se je na politično oder vzpel politik, ki je v retoriko vnesel toliko vznesenosti kot Kidrič. Kidričev govor je seveda nastal v drugačnem zgodovinskem kontekstu. Leta 1948, tri leta po vojni, ko je Kidrič pripovedoval, da imamo nafte še preveč, je prva petletka ravno dobro startala. Leto 2006, ko predsednik vlade Janša razlaga, da smo lahko najboljši na svetu, si ne delamo iluzij, da imamo nafto. Zato pa načrtujemo postavitev nove jedrske elektrarne. Cilj projekta: "Zagotoviti varnost in kakovost oskrbe z električno energijo." In še: "Pričetek gradnje 2013, pričetek obratovanja 2017, uporaba kombiniranih suhih in mokrih hladilnih stolpov, postavite ob vzhodni ograji NEK ter Savo na jugu, priključitev na obstoječe stikališče 400KV ob NEK, pričakovana maksimalna polna cena od 35 do 40 €/MWh." Reaktor, ki v tem trenutku obratuje v Krškem, premore moč 2000 MW. Novi blok pa bi imel moč 1000 MW.

Elektrifikacija

Ideja, da bi v Krškem leta 2013 začeli graditi nov blok nuklearne elektrarne, je našteta v seriji 34 projektov, ki jih našteva predlog Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih. Novi blok nuklearne elektrarne naj bi bil vreden dve milijardi evrov, projekt nove nuklearke pa sodi med finančno zahtevnejše ideje. S predlogom Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih se v tem trenutku ukvarjajo stranke, ki so aprila letos podpisale sporazum Partnerstvo za razvoj. Ko bodo stranke vladajoče koalicije, okrepljene s Pahorjevimi socialnimi demokrati, Jelinčičevo SNS in poslancema madžarske ter italijanske narodne skupnosti, v internem krogu prediskutirale predlog Resolucije, gre dokument v parlamentarno diskusijo.

Resolucija o nacionalnih razvojih projektih je le eden od papirjev, ki nastajajo ob napovedi gospodarskih reform. En dokument se imenuje Strategija razvoja Slovenije. Drugi se imenuje Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji. Gradivo o reformah je pripravljal še strateški svet za gospodarski razvoj, ki ga je vodil dr. Mićo Mrkaić. Imeli smo še Program reform za izvajanje lizbonske strategija v Sloveniji, na zaprašenih policah pa bi našli še Davčno reformo za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Resolucija o nacionalnih razvojih projektih je v nizu dokumentov nekaj posebnega zato, ker našteva konkretne projekte, ki naj bi zagotovili, da bodo pod Triglavom, kot pravita Cankar in predsednik vlade Janša, nekoč res stala nebesa. Vseh projektov je za slabih 26 milijard evrov, največ denarja pa bi šlo za modernizacijo železniškega omrežja - slabih devet milijard €. Slabe štiri milijarde evrov bi porabili za projekte uveljavljanja obnovljivih virov energije. Za mestne in medmestne prometne povezave naj bi vzpostavili "floto vozil", ki bi jih poganjale gorivne celice, v Sloveniji pa bi se pospešeno ukvarjali s t.i. "ekonomijo vodika". Modernizacija državnih cest, izvedena med letoma 2006 in 2020, bi stala 2,7 milijarde evrov. Dodatni avtocesti program pa bi med letoma 2010 in 2020 veljal 1,3 milijarde.

Vendar resolucija o nebesih pod Triglavom ni zanimiva zgolj zaradi nekaterih astronomsko visokih številk, pač pa tudi zaradi odbitih idej. OK, ideje same po sebi niso nujno odbite, je pa hec, še se znajdejo v papirju o nacionalnih razvojih projektih.

Resolucija o nacionalnih razvojih projektih tako predvideva, da bi v občini Hajdina, ki leži pri Ptuju, postavili zabaviščni park. Lunapark se je uvrstil na seznam državnih razvojih prioritet. Projekt že ima ime: "Megalaxia".

"Cilj projekta je ustvariti zabaviščni sistem, ki bo nudil zabavo, vznemirjanje, sprostitev in druženje ljudi iz vseh družbenih skupin in starosti," pravi predlog resolucije. Lunapark ima pomenljivo ambicijo: z vlakom smrti se bomo vozili vsi, ne glede na razredne, ideološke, politične, generacijske ali kakšne druge razlike. Rigelšpil iz resolucije nacionalnih razvojih projektov bo zrajcal in sprostil Slovenke in Slovence ter jih povezal v nacijo.

In zakaj ravno Hajdina, občina s 3600 prebivalci? Predlog resolucije pravi, da v Hajdini vlada visoka stopnja brezposelnosti, občina pa ima "nizek industrijski profil, kar je posledica zaprtja mnogih velikih industrijskih subjektov v preteklosti (zlasti v Mariboru)". Problem predstavlja, kot pravi predlog resolucije, tudi "beg možganov". In vrtiljaki, hiše groze in druge atrakcije bi lahko problem rešile. V Megalaxio bi hodili ljudje, ki živijo 300 km okoli Hajdine. V tem polmeru pa menda živi 14 milijonov ljudi. In pozitivni učinki? Najmanj 300 ljudi bi dobilo redno zaposlitev, vsaj 100 bi bilo zaposlitev z krajšim delovnim časom. In najmanj 2.000 oseb bilo v projekt vključenih posredno.

Umetni otok s svetilnikom

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih pripoveduje tudi o izgradnji "velike turistične atrakcije Slovenskega jadranskega otoka". Ja, tako kot lunapark bo tudi umetni otok nudil "možnost sprostitve, zabave in druženja". "Predvsem pa je potrebno izpostaviti atrakcijsko vrednost tovrstnega projekta, saj bi bil to edini umetni otok v tem predelu Jadranskega morja in bi definitivno pritegnil na ta račun veliko število obiskovalcev," najavlja razvojna resolucija. Pa obala se bo povečala in slovenski človek se bo lahko kopal. Hkrati bomo pridobili kapacitete za "sidranje zasebnih plovil". Umetni otok bo naplavil 200 novih delovnih mest.

In še eno reč velja dodati, ki pa je resolucija ne omenja izrecno. Na proslavi ob 15. obletnici osamosvojitve je predsednik vlade dejal: "Ne želimo biti nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu. Eden svetilnikov 21. stoletja." Svetilnik, torej.

Svetilnik je zabavna metafora. Svetilnik, postavljen na Rodosu, je sodil med sedem svetovnih čudes. Svetilnik pomorcem na odprtih morjih kaže pot. Hkrati pa je znak za nevarnost. Ob svetilniku ladja hitro nasede.

Ko je predsednik vlade najavil, da bo Slovenija svetilnik 21. stoletja, ni povedal, kje ga bomo postavili. Umetni otok iz resolucije o nacionalnih razvojih programih bi bil daleč najboljša lokacija.

Slovenija, svetilnik 21. stoletja, kot pravi predsednik vlade.

Slovenija, vrh sveta, kot pravi Borut Pahor.

Slovenija, nebesa pod Triglavom, kot pravita Cankar in Janša.

Ja, imamo nafto. V nedrjih zemlje je imamo celo več, kot je potrebno, je leta 1948 govoril Boris Kidrič.

Ko agitprop udari iz vseh topov, si velja zastaviti vprašanje, kaj se v resnici dogaja. Povojna obnova ali totalni prevzem oblasti?Reforma ali totalna regulacija gospodarstva? Resolucija ali totalna revolucija?