intervju / "Zato zdaj nisem prevzel mesta, ker je normalno, da pet ali šest igralcev ne bi poklical, so pa kvalitetnejši od tistih, ki naj bi jih zamenjali. Prvi je rezultat. To je moje mišljenje, lahko pa se motim. Mi nismo profesionalci, da bomo rekli, da se ne maramo, igrali pa bomo. To je nategavščina." - Srečko Katanec

Po konfliktu v Koreji in medijski vojni se tako rekoč ne pojavljate v medijih. Kot da ste izginili.

To je moja osebna odločitev. Poleg tega, zakaj pa bi se moral pojavljati? Itak me že vsi drugi mečejo v razno razne kontekste, ki nimajo z mano nobenih povezav. Tudi sedaj ob tej menjavi selektorja me bivši selektor omenja, kot da sem jaz stal zraven pri njegovi menjavi. Pa tudi, da sem jaz neka opozicija. Dve leti in pol se ravno zaradi tega nisem hotel prikazati niti na tekmah, ker vem, česa ste sposobni novinarji.

Novinarji smo samo mediji, ki nekaj prenašamo.

Razumem. Ne vem pa, v katero smer mediji peljejo. Na primer, mene predstavljate v totalno izkrivljeni luči. Ne vem, ali se mediji tega zavedajo. Mene predstavljajo kot človeka, ki ima ne vem koliko milijonov evrov. Da odklanjam tri milijone evrov. Za tri milijone evrov - pa še za ne vem koliko manj denarja - grem kamorkoli peš. Napišejo, da je nekdo odklonil tri milijone evrov. Kaj si ljudje mislijo? Toliko denarja nisem imel nikoli v življenju, niti blizu temu. Kakšno odgovornost prevzema ta, ki to napiše?

Mi bi vam jih privoščili, saj ste si jih zaslužili.

Mogoče vi, večina Slovencev pa ne. Izgleda, da smo po naravi fovšljivi in nagnjeni k rušenju. Rušili bi, nimamo pa vizije, kako naprej. Ko nekdo nekaj dela, ga dajmo zrušiti. Nimaš pa postavljenega programa, kako naprej. Najlažje je rušiti, dajmo, pokvarimo vse, kar je dobro. Umaknil sem se zaradi tega, ker je vseeno, ali kaj govorim ali ne. Zmeraj je novica tista, ki dviga naklado. Očitno so laži največja moda, ki dviguje naklado. Redkokdaj si upate novinarji zapisati resnično novico, ker to nikogar ne zanima.

Resnična novica je bila, ko ste rekli, da bog je, in je padel gol. To je resnična novica!

Umaknil sem se, ker je bilo napisanih toliko neresničnih stvari. Ne mislim pa nobenemu dvigovati naklade z demantiji.

Kako resen kandidat ste bili za izvolitev na položaj selektorja?

Resen sem bil v toliko, da mi je predsednik NZS Rudi Zavrl po menjavi selektorja, pri kateri nisem imel nič, ponudil v premislek, ali sem pripravljen spet prevzeti vodenje slovenske nogometne reprezentance. Po Koreji sem bil s predsednikom v dveh letih in pol mogoče desetkrat. To je izredno malo. Rekel sem mu, da lahko premislim. To je resnica. Vprašal sem ga še, kdaj mora dobiti odgovor, pa mi je rekel, da bodo 24. maja omenili ime kandidata. To je vse. Do denarja sploh nismo prišli.

Kakšni so razlogi, da niste ponovno sprejeli selektorske funkcije?

Meni se zdi hecno, da zdaj, ko je ustoličen Brane, v Sloveniji vse zanima, zakaj ni izbran Katanec. Vse bolj zanima, zakaj Katanec ni, kot zakaj Brane je. Meni se to ne zdi normalno. Brane je zdaj realnost slovenskega nogometa. Brane bo zdaj delal. Kakorkoli bo delal, bo to brez mojih ocen, kot so to počeli nekateri drugi v preteklosti, kaj je treba in kako. Tega nisem delal niti, ko je bil selektor Prašnikar. Nisem hodil po televizijah in dajal komentarjev, kaj, kdo, zakaj, kje lahko kdo igra, zakaj lahko igra. Isti bivši selektor pa je govoril, kdo lahko igra na svetovnem prvenstvu, da je v slovenski ligi ogromno igralcev, ki lahko igrajo na svetovnem prvenstvu. To so njegove izjave. Pa ne, da bi jih slišal v nekem kafiču. Ko pa rečeš, kdo je rekel, dobiš odgovor, da v kafiču zidovi govorijo. Isti je po tem, ko je bil selektor, začel govoriti, da naša liga ni več dobra. Po enem mesecu, ko se je zadeve lotil, se ni nič spremenila. Potem pa je pred odstavitvijo rekel, da je njegova krivda, ker ne hodi na Šmarno goro. Zato pravim, naj imajo ljudje korajžo in naj rečejo: "Ne maramo se med sabo." Jaz bom rekel: "Ne maram Prašnikarja." Ne maram ga zaradi teh stvari. Osebno pa nimam nič proti njemu.

Odstavil naj bi ga bil "šmarnogorski lobi"?

To so take oslarije, ki nimajo nobene zveze s "šmarnogorskim lobijem". Ko je imel intervju, potem ko je bil že odstavljen in je že rekel, da sem ga jaz zamenjal oziroma stal za tem, potem je izjavil, da ni nikoli razmišljal o Katancu. Naj reče: "Ne maram Katanca, zato, zato in zato." Zakaj pa bi se morali vsi smejati in pozdravljati! Ampak to je v Sloveniji nemogoče, ker se vsi med sabo malo pljuvajo, potem pa, ko se vidijo, se rokujejo, se pozdravljajo in se pogovarjajo. Jaz nisem tak in tega ne morem. Ne bom pa si dovolil ocenjevati delo nekoga, če ne vem, kako dela in zakaj. Nisem si jaz izmislil nogometa. Nogomet je bil izmišljen že davno prej. Ogromno boljših trenerjev je od mene in še od koga drugega. Kakšne stvari sem doživel, ko sem bil selektor! Ljudi, ki so spali na letalu od togote, ker smo šli na evropsko prvenstvo. Ljudi, ki so me videli v obraz v Bukarešti, pa so zavili stran, da mi ne bi dali roke. To je prav ta bivši selektor, in zaradi tega ga ne maram. To povem tudi javno. To ni nič čudnega. To je čudno samo v Sloveniji, da rečeš, da nekoga ne maraš. Ali se moramo vsi pozdravljati, da lepo izgleda.

Ne gre za to, da ne bi marali Oblaka, ampak z vami so navijači doživeli vse uspehe, zato so vsi malo navijali za vas.

Javnost se naveže na rezultat, to je logično.

Vi ste ga imeli.

Normalno, da so zdaj ljudje zame. Ljudje so šli tudi na referendum za vstop v EU, pa generalno niso imeli veliko pojma, kaj to pomeni, iti v EU. Zdaj, ali je to pozitivno ali ne, je vprašanje. V nogometnem smislu so šli ljudje za nami. Povedal pa vam bom, zakaj nisem spet prevzel reprezentance. Že pred prvo tekmo, ko sem prevzel reprezentanco, sem rekel fantom, da če stvari ne bodo pošlihtane tako, kot morajo biti, mene ne bo, oni pa bodo. Moje mišljenje o nogometu je tako, da morajo v reprezentanci igrati trenutno najboljši igralci. Ali so stari 40 let ali 20 let, je nepomembno. To je moja filozofija. Ne priznavam dela na dolgi rok. To pada v vodo, ker nihče ne more vedeti, kaj bo drugo leto ali čez štiri leta. Jaz tega ne morem delati. Spomnim se, ko se je v Olimpijo vrnil Sagadin in rekel, da bodo delali na dolge steze, pa so bili že prvo leto na final fouru. To je bila zelo kratka steza. Kasneje pa ni bilo nikoli več final foura, niti blizu nismo bili. Zato me tudi moti iskanje alibijev na račun drugih selektorjev ali drugih trenerjev. Zakaj se menjajo trenerji ali selektorji? Ker ni rezultata. Ko pride nov človek, so vse stvari na njem. Prašnikar je dve leti jokal, da mora nekaj popravljati. Saj zato so ga pa pripeljali. Kakšno pa mislite, da sem imel jaz situacijo, ko sem prevzel reprezentanco po tem, ko so osvojili eno točko? Vprašali so me, kaj mislim o tem, pa sem rekel, da o tem nič ne mislim, ker je od danes naprej nova zgodba. Kar je bilo, me ne zanima in niti ne vem, kaj so imeli med sabo. Tudi jaz sem moral nekatere igralce poklicati in sem jim rekel, da če odnosi ne bodo poštimani, nekoga v reprezentanci pač ne bo. To je bila moja prva tekma, še pred prvo pravo tekmo.

Takrat ste zmagali!

Zato zdaj nisem prevzel mesta, ker je normalno, da pet ali šest igralcev ne bi poklical, so pa kvalitetnejši od tistih, ki naj bi jih zamenjali. Prvi je rezultat. To je moje mišljenje, lahko pa se motim. Mi nismo profesionalci, da bomo rekli, da se ne maramo, igrali pa bomo. To je nategavščina. V ekipi, kjer so trenja, ni možnosti za dosego rezultata. Sploh pa, če so trenja med igralcem in selektorjem. To so energije, ki se prenašajo, to je spoštovanje. Pri nas ne more funkcionirati princip, da si profesionalec in igraš za naše barve. To je farbanje naroda.

Tudi v drugih reprezentancah ne moremo govoriti o profesionalcih.

Tudi ne. Če je slačilnica porušena zaradi kateregakoli razloga, lahko na vse pozabimo.

Ali lahko zdaj govorite o sporu z Zahovičem?

To zdaj sploh ni več problem. Tu sem delal za 2500 evrov na mesec, ker je zveza pač imela tak proračun. Za 2500 evrov na mesec sem pripeljal reprezentanco na evropsko prvenstvo. Delal sem iz zadovoljstva. To zadovoljstvo so mi s tem, kar se je zgodilo, enostavno vzeli. Zdaj nimam te energije niti volje. Sem pa veliko razmišljal o vrnitvi in bolj, ko se je bližal 24. maj, se je v meni pojavljal občutek, da ne bo šlo. Ljudje ne razumejo problematike vodenja. Rezultati niso slučajni. Imeli smo fino atmosfero. Ampak za reprezentanco morajo igrati najboljši. Če pa bi v tem trenutku prišel jaz, to ne bi bilo več možno.

Če bi se odločili za vrnitev, bi zamenjali tri četrtine reprezentance?

Ne toliko. Saj se ve, kateri so. Zaradi vsega tega, kar se je zgodilo, pa ne bi mogli biti več. Nimam pa nič proti njim, samo za vodenje in doseganje rezultatov mora obstajati neki štimung, sploh v slovenskem prostoru. Zdaj je to Branetova naloga. Ima svojo glavo.

Ko zdaj razmišljate za nazaj, ali se vam zdi, da bi lahko v kakšni situaciji drugače reagirali?

Sem rak in sem emotiven. Najbolj me v življenju prizadene, ko se mi zgodi stvar, za katero tudi slučajno niti v podzavesti nisem pričakoval, da se mi lahko zgodi. Zame je bil to šok. Nisem si mogel misliti, da lahko kaj takega sploh obstaja. Bil sem v slačilnicah s svetovnimi igralci in česa takega nisem videl. Tu se zdaj vrnemo na začetek, ko sem prevzel zadevo in sem rekel, ko stvari ne bodo štimale, mene ne bo, vi pa boste. Tega sem se držal. Imel sem pogodbo tudi za čas po svetovnem prvenstvu, saj je predsednik želel, da ostanem. Lahko bi igral tudi z reprezentanco U21. Ampak se zavedam realnosti. Ne moreš proti mlinom na veter. Pride prva tekma, pa druga, pa tretja, pa nimaš materiala, da bi lahko enakovredno tekmoval, potem pa jaz nimam več veselja, da bi sedel na klopi. Zakaj bi tam sedel, zaradi neke maščevalnosti?

Ste tudi vi naredili kakšno napako?

Pri meni je bila napaka, da pred svetovnim prvenstvom nisem dovolj dobro ocenil situacije, da fantje nimajo več takega motiva, kot so ga imeli za Evro.

So se že vnaprej vdali?

Ne. Tja smo šli s ciljem, da odigramo, kakor odigramo. Z Evrom so si priborili dobre pogodbe. Pred evropskim prvenstvom so bili skoraj vsi brez pogodb. Veste, kaj je bilo z našim najboljšim igralcem moderne dobe, kje je bil in kaj je delal. Tri mesece pred evropskim prvenstvom so ga poslali domov iz Olympiakosa. Če bi imeli isto motivacijo kot za Evro, potem bi šli skozi prvi krog gladko, že tako smo bili blizu. Imel sem veliko večjo željo od njih nekaj narediti na svetovnem prvenstvu.

Lahko rečemo, da je usoda, da sta šla oba z Zahovičem v Olympiakos?

Odkar sem pustil selektorsko mesto, resnih ponudb nisem imel. To povem javno. Dobiti za treniranje klub v Nemčiji ali Italiji in takih resnih državah, je nemogoče. Kdo pa te lahko potegne iz Slovenije? Govorim zase osebno. Nimam menedžerja in v trenerskem lobiju je to najvažnejše.

Nočete ga imeti?

Nikoli v življenju ga nisem imel. Zdaj pa prebiramo, da odklanjam ponudbe za ne vem koliko milijonov evrov, da me v Nemčiji hočejo Koeln, Frankfurt, Stuttgart. Ne vem, kako lahko napišejo take stvari, ko pa do danes nisem imel niti pol kontakta.

To, da se piše o tem, kako vas povsod hočejo, lahko tudi godi.

Meni to ne godi. Od tega nimam nič. Da nekdo svojo naklado dviguje z izmišljotinami. Kličejo pa me iz Kitajske, Japonske. Ampak to mi v tem trenutku, govorim trenutno, ne ustreza, če ni dejansko denarni vložek tako velik, da odtehta spremembo kvalitete življenja. Tja greš delat za denar. Družine ne bom pustil doma za nekaj malega denarja. Imam 41 let in ne mislim pet let preživeti v neki slačilnici in trenirati ne vem koga ter živeti v hotelu. Šel pa bi delat za 100.000 evrov na leto v resen nogomet. Za neko gotovost in za neko obdobje, recimo treh let. Da gre za resne ljudi, da ne podpišeš za sto let, pa te lahko odstavijo čez en mesec.

Kaj je bilo v Olympiakosu?

Grčija je težka. Vodil sem 11 tekem, od tega sem izgubil eno tekmo s Panathinaikosom. Še to zaradi tega, ker se je vratar poškodoval, pa sem moral dati v gol v drugem polčasu rezervnega vratarja in ta je dobil dva poceni gola. Ampak to je šport, to je nogomet. Tu ni bil bistven rezultat. Sploh se nisem več vrnil, da bi izvedel pravi razlog, konec koncev me ni niti zanimalo. Ko te zamenjajo, je brez zveze, ker itak predstavijo svojo resnico.

Kaj pa so rekli?

Rekli so, da sem kvaril imidž kluba, ker sem na novinarski konferenci rekel, da je Olympiakos v preteklosti že odigrali tekme katastrofalno slabo. Tega tam očitno ne smeš reči. Enostavno so se odločili. Danes lahko grem v Atene in noben pravi navijač Olympiakosa mi ne bo nič rekel.

Je to posebnost grških klubov? Bi se vam zgodilo isto, če bi to rekli v Nemčiji?

Ne verjamem. V bistvu pa ne vem.

Jeseni bodo volitve za predsednika NZS.

Kar se mene tiče, bom povedal svoje, pa naj si vsak misli, kar si hoče. Zame bi moral predsednik nadaljevati kontinuiteto, ker toliko poznam to srenjo, ki dela v nogometu, in vem, kaj jo zanima. Predsednik je v teh letih od samostojnosti naredil svetovno čudo. Med drugim tudi s tem, ko je imel korajžo postaviti mene za selektorja in smo potem šli na evropsko in svetovno prvenstvo. Normalno, da ima veliko nasprotnikov, ki bi radi prišli na to mesto. Vendar ne vidim človeka, ki bi lahko na tak način, kot to dela on, naprej vodil to zgodbo. Pa tega ne govorim zato, da bi lobiral zanj, ker je on zame. Tudi on se je navezal name zaradi rezultatov. Rudi Zavrl me nima rad zaradi tega, ker sem lep, saj nisem. Upam, da se bo odločil kandidirati in da bo ostal. Sicer pa bodo zdaj itak rekli, da to govorim, da bi lahko spet prišel nazaj na selektorski stolček.

To, da bo Oblak zdaj opravil s korejsko generacijo in da se boste potem lahko vrnili vi, se že govori.

Kje ste to slišali? To so te stvari, ki jih v Sloveniji ne bomo nikoli spremenili, ne upamo si povedati, kje smo kaj slišali in kdo je povedal.

Ali ne pogrešate trenersko-selektorskega dela?

Sploh ne. Intimno čisto nič. V 31. letu sem končal nogometno kariero zaradi operacij, ki sem jih imel. Tako kot sem takrat prekinil igralsko kariero, upam, da se bo v meni prebudila želja do trenerskega dela.

Pa gledate nogomet?

Reprezentance nisem gledal.

Tudi tekme s Hrvaško ne?

Tekmo s Hrvaško sem gledal.

In kako se vam je zdelo?

Ne bom komentiral, ker so vsi videli, kako je izgledalo. No, pa bom tudi povedal, kako je izgledalo. Izgledalo je slabo. Ampak to je normalno, v nogometu ne igraš zmeraj dobro. Tudi pri meni smo odigrali nekaj tekem slabo, tudi katastrofalno slabo. Smo pa odigrali nekaj tekem, ko smo bili v špici. Sploh v prvih kvalifikacijah in na Evru.

Kaj pa kakšen drug nogomet, klubski?

To gledam, ampak ne dosti. Veliko tekem lige prvakov si ne ogledam.

Torej vas ne moremo vprašati, na koga naj stavimo?

Tega nisem nikoli delal, ker ne veš, kdo je v kakšnem stanju. Ocenjevati iz studia in komentirati ter se delati pametnega, ni prav. Vsaj jaz nisem takšen. Mislim pa, da ljudje iz stroke, ki so direktno vezani na poklic, tega ne bi smeli početi. Druga stvar je, če je to bivši igralec, ki se odloči za komentatorsko delo. Po mojem je narobe, da tisti, ki se še ukvarja s tem poklicem, ocenjuje delo svojega kolega. To je tako, kot da bi direktor Spara komentiral delo Mercatorja. Kaj delajo, kako delajo, kaj bi bilo bolje. Ne vem, kako bi to izgledalo.

Kaj menite o naših mladih nogometaših, ki se že zelo mladi prodajo v velike klube? Dedič daje gole, Semler daje gole.

Generalno bom povedal. Brane ima svojo glavo in svojo vizijo. Kaj, kako in koga bo dajal v igro, bo moral ocenjevati v tistem specifičnem trenutku glede na to, ali so ti fantje sposobni igrati. Teh fantov nisem videl igrati niti enkrat, tako da ne morem ocenjevati. Če pa govorimo o letih, zdaj so stari 19 ali 20 let, seveda, da ja, če so dobri. Takoj. Rooney lahko igra v angleški reprezentanci. Zakaj? Ker je selektor ocenil, da je tako kvaliteten, da lahko igra. Brane bo ta, ki bo moral to oceniti. Moja filozofija pa je, da igralci ne morejo pridobivati izkušenj na reprezentančnih tekmah. Da se bodo kalili v reprezentanci, to ne gre. V normalnem svetu naj bi bilo pravilo, da igrajo v reprezentanci najboljši igralci v danem trenutku. Poleg tega je dati mladega igralca v igro lahko problem tudi zato, ker ga lahko na takšnih tekmah uničiš. Naloga selektorja je, da oceni, ali je dečko sposoben. Zavedati se moraš, kakšno odgovornost imaš do njega. Je pa to najlepše, vsi ti bodo ploskali, in če izgubiš, boš rekel, da si poskusil. Odvisno, kakšno filozofijo zagovarjaš. Na koncu pa obstaja samo ena filozofija, to je rezultat. Mislim, ne vem pa, da ne bi katerega od mlajših užalil, da še niso na takšnem nivoju, da bi lahko igrali na rezultat, kar boste novinarji zahtevali. Čeprav upam, da boste prišli iz te kože.

V Mladini smo pisali, da problem ni toliko rezultat, ampak to, da niti enkrat ne streljaš na gol.

S tem se strinjam. Če Brane ne bo imel miru, bo imel težave. Saj tekmo lahko izgubiš, saj smo mi tudi prvo tekmo z Norvežani izgubili z 2 : 1, ampak je bila tekma taka, da si zraven in si na istem nivoju. Potem lahko žoga udari v stativo in gre v gol ali pa ven.

Potem imaš lahko srečo?

V Sloveniji se veliko govori o sreči ali nesreči. Na vrhunskem nivoju nogometne igre ima zame kvalitetnejši srečo vsaj v 90 odstotkih. Mi smo imeli v kvalifikacijah tudi srečo. Čeprav je to relativno. Romuni bi nam morali dati v Ljubljani v prvem polčasu pet golov. To sem zmeraj rekel. Ampak oni tega niso naredili, zakaj tega niso naredili, je njihov problem. Na drugi tekmi pa smo bili že kompetitivni, pa tudi v drugem polčasu v Ljubljani. Svojih priložnosti verjetno niso izkoristili tudi zaradi svoje kvalitete. V tistem trenutku niso bili tako dobri, da bi lahko imeli srečo. Zakaj dobri igralci dajejo fantastične gole? Ker so to dobri udarci. Ni slučajno, da Kahn spusti žogo. Rivaldo jo je že udaril sto in še nekaj kilometrov na uro in še z effejem, potem pa ima srečo.