"Forum 21 je po moje ob tem, da Kučanova ambicija, kaj pravzaprav hoče z njim, ni bila popolnoma jasna, temu prostoru pred volitvami naredil medvedjo uslugo." - Igor Bavčar

Kdo ima v Sloveniji oblast? Ali je na oblasti vlada, nam vladajo korporacije, ali neformalna omrežja?

Vprašanje, kaj razumete kot vladanje. Če govorimo o formalnem vVlladanjeu, ki poteka skozi zakonodajo, skozi delovanje izvršne oblasti, v razmerjih med sodno, izvršno in zakonodajno oblastjo, je dovolj transparentno, vendar je seveda res, da mnoge skupine, posamezniki, kot povsod, poskušajo svoj vpliv udejanjiti s pritiskom na strankarske, vladne in ostale strukture, kii formalno vladajo in se vsake štiri leta potegujejo za to, da lahko zasedejo prostor formalne oblasti.

Menda v "normalnih" kapitalističnih družbah vladajo gospodarstveniki. Ali to velja tudi pri nas?

Ne vem, če je to sploh res. Mislim, da je ta mit v veliki meri produkt spremembe tegasistema, ob kateri je bila večina prepričana, da se mora obrniti na glavo stara zgodba in ki je bila marksistična, da je treba to gospodarstvo pripeljati bolj v ospredje, da je ekonomija tista, ki mora nekako intervenirati in določati politiko. Jaz o tem nisem prepričan, čeprav je bil nihaj v to smer po spremembi sistema pričakovan. Vpliv civilne družbe se v tujini povečuje, kar gre pričakovati tudi na domačem terenu, kjer se že skuša oblikovati.

Ali ni res, da se na volitvah odloča predvsem o količini svobode, o tem, ali bodo denimo homoseksualci imeli več pravic, pa o izbrisanih, ne pa o ekoloških vprašanjih, gospodarstvu, ekonomiji?

Zadnji dokument, ki je nastal znotraj Evropske unije, potrjuje, da gre za odmik od nekaterih starih postulatov, celo denimo od ekoloških standardov. Ekologija postaja vse bolj ujetnica konkurenčnosti v globalizirani ekonomiji. Med strankami ni bistvenih razlik, med političnimi skupinami ni bistvenih razlik, v tako majhni državi, kot je Slovenija, pa so razlike še bolj zabrisane. Vse bolj v ospredje stopajo ljudje, osebnosti, njihove vrednote, njihova vloga, sposobnost pritegniti volilce. Spominjam se težav, ki smo jih imeli pri pisanju različnih programov, ko sem bil še v politiki. Te distance do druge strani ni bilo vedno preprosto artikulirati. Meja med tem, kaj je levo in kaj desno, je tudi težava LDS. Kaj je tisto, kar jo dela drugačno od ostalih strank, je dilema, ki jo bo morala rešiti znotraj svojih vrst.

V kolikšni meri je torej gospodarska politika neodvisna od tega, katera stranka je na oblasti?

Na nekaterih področjih, s katerimi se ukvarjamo v Istrabenzu, je vloga politike izjemno velika precejšnja. V zadnjih dveh letih recimo na področju energetike praktično ni bilo mogoče vzpostaviti dialoga z oblastjo. Ni bilo sledi o deregulaciji in uvajanju konkurenčnosti na tem področju. Ni se bilo mogoče pogovarjati o vzpostavljanju vsaj neke približne simulacije trga.

Morda zato, ker so energenti inflacijsko sidro?

Delno da, kar zadeva tarifne odjemalce električne energije, ampak hkrati so bile blokirane praktično vse pobude, ki bi sprostile transportne poti za trgovanje električne energije s tujino. Na tem trgu vladai monopol in nemogoče je oblikovati neko konkurenco.

Ali sedanja vlada na tem področju razmišlja drugače?

Moram reči, da je sedanja vlada začela na tem področju diskusijo, ki pristop bistveno spreminja. Janševa vlada je v koalicijski pogodbi napovedala deregulacijo na tem področju. In na področju energetike se sedaj prvič resno pogovarjamo o možnosti nastanka t. i. drugega stebra, morda bilančni skupini, v kateri ne bodo samo državni subjekti, ampak bo tistim, ki imamo določene poslovne ambicije in sposobnosti, omogočeno, da začnemo delovati. Smešno je, da delamo v Avstriji, pogovarjamo se v Italiji, gradimo svoje kapacitete v Bosni, v Sloveniji pa je nemogoče poslovati. (Bilančno skupino sestavljajo proizvajalci, distributerji in porabniki električne energije.)

Zakaj prejšnja vlada tega ni dovolila?

Na tem področju je vladal popoln državni nadzor. Minister Kopač Ministrstvo za okolje in prostor je bilo na tem področju neizprosno. Edina točka, kjer je videl možnost nekakšne majhne simulacije trga, obstajala, je bila prodaja državnega deleža v TE-TOL. Pa še v to jeso privolili zaradi državnega interesa po Geoplinu, ki ga je potem, preden je odšel, obrnil na glavo pa so ga tik pred koncem mandata obrnili na glavo.

Takšna logika je za stranko, ki ima v svojem imenu pridevnik "liberalna", precej nenavadna.

To je bila po mojem ena večjih napak vlade LDS.

Na kateri točki je LDS zmanjkalo inspiracije za produkcijo intelektualnih konceptov, ki bi omogočili vzpostavitev diference med strankami, o kateri ste govorili? Je za to kriv odhod nekaterih ljudi, vas, Golobiča, Drnovška, Rupla, ali pa morda temu botrovala kakšna druga okoliščina?

To težko ocenjujem, saj že tri leta ne sodelujem v tej politiki. Ne poznam natančno tega, kako so ti koncepti nastajali pozneje. Vem, da smo v preteklosti zelo veliko časa namenili tem diskusijam, da smo te programske dokumente vedno delali z nekim poglobljenim občutkom za to, kaj se dogaja okrog nas, morda je delno to povezano tudi z odhodom ljudi, ki jih omenjate. Od leta 1994, ko smo naredili LDS iz štirih strank, sem sodelovalsem pri nastajanju vseh ključnih dokumentov in nosilci teh dokumentov so bili ljudje, ki so pozneje odšli. Torej ti, ki jih naštevate v vprašanju, pa tudi Rupel.

Koliko je na to spremembo v LDS vplival Forum 21?

Forum 21 je bil na neki način iskanje izhoda iz vsebinske in programske zagate dela političnega prostora, na katerega je merila tudi LDS. Po mojem mnenju je ljudem v liberalni demokraciji nekako dal potuho. Nekoliko je zabrisal meje znotraj tega prostora, zdelo se je, kot da je neki nadomestek za poglobljen razmislek, kam mora iti ta stranka. To velja tudi za ZLSD. Forum 21 je po moje ob tem, da Kučanova ambicija, kaj pravzaprav hoče z njim, ni bila popolnoma jasna, temu prostoru pred volitvami naredil medvedjo uslugo.

Ali nista bila pred volitvami na mizi dva gospodarskopolitična modela? Če je Forum 21 govoril o danskem, je na drugi strani pomladni tabor predstavil slovaškega. Gre pravzaprav za dva ekstrema. Kateri je bližji vam?

Istrabenz včasih prištevajo v okvir Foruma 21. To je smešno, če samo pomislim, s čim se ukvarjamo v Istrabenzu, ko upravljamo z razvejanim holdingom. V tem ni politike. Med tem, kar počnemo v poslu, in nekimi političnimi sporočili Foruma 21 ni mogoče vzpostaviti povezave.

Istrabenzu ali sploh gospodarstvenikom je najbrž v Sloveniji bližji slovaški kot danski pristop.

Slovaško imenujejo danes evropska Kitajska. Pritegnila je izjemen kapital in seveda povečala družbeni produkt. Ustvarila je poslovno okolje, ki ga mora ustvarjati vlada. To mi je bistveno bližje kot zgolj cilj socialne države. Vsaj če gledam na to s stališča interesov delničarjev, za katere skrbim v Istrabenzu. Res pa je tudi, da je Slovaška štartala z nekega popolnoma drugega položaja. Mislim, da je Slovenija dejansko zamudila čas za tako radikalne poteze, ker ni problem zgolj znižati davke, pač pa je dilema, čemu se odpovedati. To je zdaj zelo težko ob tej ravni pravic, taki kakovosti življenja, ki je s Slovaško neprimerljiva. Ko smo bili leta 2000 v opoziciji, sem v GV objavil članek o tem, kaj bi morali narediti za to, da dereguliramo in sprostimo gospodarstvo, predvsem, kako se odpovedati vzvodom paradržavnih skladov. Moram reči, da sem bil zaradi tega članka v nekaterih krogih znotraj LDS ostro zavrnjen. Takrat smo prišli s programom nove ekonomije, izpostavili smo znanje, kako deregulirati sistem, kako prenesti mnoge odločitve iz države na zbornice, kako ustanoviti podjetje v 14 dneh ... V tistih trenutkih je v LDS obstajala neka potenca, ki bi voz lahko potegnila naprej. Zelo hitro se je izkazalo, da preprosto ni prave volje.

O slovaškem modelu razmišlja praktično ves vzhodni del Evrope, v Nemčiji in Franciji pa že sproža ostre reakcije. Je to lahko začetek nekakšne znotrajevropske gospodarske vojne? In kje je v tej zgodbi Slovenija?

Po nekaterih podatkih se je ogromno število, praktično 40 % nemških podjetij, v zadnjih 18 mesecih. iz Nemčije preselilo v vzhodnoevropske države tudi iz teh razlogov; lažje poslujejo, manj so obdavčeni. Cela vrsta avstrijskih firm se je preselila na Slovaško, kjer so obdavčitve tako nizke. Za isti bruto znesek moje plače bi imel dvakrat večjo plačo na Slovaškem, kot jo imam tukaj. Razumljivo je, da selitev teh podjetij pomeni problem za Nemčijo, sooča se z najvišjo stopnjo brezposelnosti, govorijo o "jobless growth". Mislim, da je to dilema, s katero se bo v prihodnosti srečevala vsa evropska ekonomija, poglejte le, kako ostro Francozi zavračajo idejo zaposlovanja brez ovir in ne glede na nacionalne meje v EU. Nekaj torej, zaradi česar ZDA prosperirajo, ker predstavljajo, kot je rekel Gates v Pragi, magnet. Slovenija? Hm, ko se združujeta Droga in Kolinska, je recimo zelo pomembno vprašanje, kje bo sedež družbe. V Ljubljani ali v Izoli. Obstajajo čisto ekonomski razlogi, da bo v Ljubljani, in to je na Obali problem, razumljivo. Nemci nimajo teh dilem, podjetja selijo na Češko. A če bo to novo podjetje Droga - Kolinska, z novo upravo šlo v smeri ambicije, da postanejo v regiji centralne in jugovzhodne Evrope močni igralci, za kar potence vsekakor so, se bo moralo postaviti tudi to vprašanje. Tovrstnih vprašanj pa si v Sloveniji še ne postavljamo, ne zato, ker jih ni, ker so zoprna, bi rekel. Iz lastnih izkušenj vem, da ko skušam ljudi prepričevati, da je treba recimo poslovno poseči v evropski prostor, v Furlanijo - Julijsko Krajino recimo, da je kljub zasedenosti in zrelosti tega tržišča tudi tam še prostor, vidim, kako težko ljudje premikajo meje v svojih glavah. Kljub temu nam je na področju električne energije to celo uspelo, smo drugi igralec na avstrijskem trgu.

Katere so slovenske tržne niše?

V resnici ni slabih in dobrih branž, ampak so slaba in dobra podjetja.

Bogomir Kovača je bil recimo kritičen do vašega vstopa v živilsko industrijo.

Istrabenz ne konsolidira živilske industrije. Prevzemamo Kolinsko in sodelujemo pri združevanjuZdružujemo pa dveh podjetji, ki ne delita usode večine v živilski industriji v Sloveniji. Gre za dve najuspešnejši podjetji v borzni kotaciji A. Bogomir Kovač je do pred letom dni sodeloval v združevalnem procesu kot predsednik NS Droge in je imel svoje vizije, kako bi se moralo to zgoditi - ni mu uspelo. Zato Kovač po eni strani združevanju sicer ne nasprotuje, opozarja pa na način združevanja, na učinke sinergij, težave po formalni združitvi. Ta del njegovih opozoril jemljem zelo resno, vendar se ne nanašajo zgolj na dogajanja v združevanju živilskih podjetij, to so splošno znane stvari. Drug del njegovih pripomb pa je po mojem mnenju osebno motiviran, ker je v nekem trenutku iz tega procesa izpadel, saj je prišlo do zamenjave NS in si je prizadeval priti v novi NS, pa mu ni uspelo.

Eden od očitkov je bil tudi, da prevzema Droge niste napovedali in da ste se ustavili tik pod četrtino lastništva. Gre za model, ki ga je uporabila Pivovarna Laško pri nakupu Dela. Ali je to v skladu s poslovno moralo?

Jaz mislim, da je. Ogromno podjetij vstopa v lastniške strukture drugih podjetij, ne da bi šla čez prevzemno mejo. Svoje poslovne interese pač optimirajo z deležem, ki jim še omogoča vpliv, vendar ne tak, da bi morali iti v prevzem tega podjetja. Očitek, da nismo šli v prevzem Droge, je po moje nesmiseln. Gre za to, da naj bi vedeli, da se bosta ti dve podjetji združevali. Ampak tega nismo vedeli samo vimi, poleg tega pa združitve še ni, naj bi bila.

Kaj pa mali delničarji?

Po mojem mnenju bodo profitirali.

Se strinjate s tem, da je poslovanje ljubljanske borze problematično zaradi notranjih informacij ...

Trgovanje na ljubljanski borzi je zelo plitko. Kljub količinam, ki so za naše razmere precej velike, je trgovanja malo V celem letu se pri nas trguje z dvema do tremi odstotki delnic Istrabenza. Malo večji premiki so pri podjetjih, kjer prihaja do določenih sprememb, združitev. Problem slovenske ekonomije ni toliko vprašanje delovanja borze kot vprašanje majhnosti tega ekonomskega prostora, morda tudi prepletenosti lastništva in dejstva, da se praktično vsi poznamo. Nemogoče je potegniti neko poslovno potezo, ne da bi naletel na sorodnika ali človeka, ki ga poznaš. To se bo spremenilo samo z ekonomskim odpiranjem tega prostora. Zdi se mi, da je bistvo problema ravno zaprtost tega prostora, pomanjkanje prepihov, tujega kapitala.

Glede tega je v Sloveniji problem strahu pred tujimi vlaganji.

Tu ves čas obstaja dilema, do katere mere je še smiselno ohraniti državno lastništvo, predvsem v nekaterih delih finančnega sistema, torej v bankah in zavarovalnicah. Cela vrsta izkušenj tudi v EU kaže, da države nerade puščajo tuj zasebni kapital v ta sektor.

Kaj pa Istrabenz, potrebuje tuje vlagatelje?

Jaz mislim, da še dolgo časa ne.

Računate v živilstvu tudi na sinergične učinke s trgovci?

Računamo predvsem na večjo pogajalsko moč nasproti njim.

Do kam seže prostor, ki vas zanima, kot je svoj čas rekel Miloš Kovačič iz Krke: od Strunjana do Vladivostoka?

Obstaja kar nekaj blagovnih znamk, s katerimi razpolagata obe podjetji in po mojem mnenju presegajo to mejo ter segajo tudi v evropski prostor. To je prav gotovo Argeta, pa Donat in Cockta. Cockta ima v Sloveniji večji tržni delež od Coca-Cole. Tu je še otroška hrana iz Kolinske, ki je že danes na ruskem trgu eden glavnihnajbolje prodajanih proizvodov v svoji izdelčni kategoriji.

V kakšni povezavi je z vsem tem turizem?

Turizem je samostojna divizija.

Ali je v Sloveniji res tako perspektiven, ali se to splača? S hotelom Palace se trudite že nekaj let in vse to za nekaj sto postelj.

Hotel Palace je za Istrabenzov turizem, ki ima v Portorožu že sedem hotelov, nekaj drugega kot za nekoga, ki bi prišel tja na novo in bi ta hotel samostojno vodil. Za Istrabenzov turizem v Portorožu pa, zato ker hočemo dvigniti storitveno in ponudbeno raven te distinacije, ureditev tega hotela prinaša ekonomsko izračunljiv efekt, ki omogoča dvig cen, boljšo ponudbo, boljši imidž tudi za ostale hotele. Treba je upoštevati ambicije, da bi uredili centralni del Portoroža. To je seveda odvisno tudi od lokalne skupnosti, ki se mora odločiti, kako bo videti celotna plaža, ureditev centralnega dela, promet ... Iz Pirana je treba narediti kraj, ki je nekaj več kot današnji Piran. Ne vem, Ne bom rekel, da je lahko Tartini je lahko nekaj takega kot Mozart za Salzburg, kultura je turistično zanimiva reč je pa lahko v veliko pomoč. Tržiti je mogoče marsikaj, od solin, Portoroža, golfa in istrskega zaledja, tak razvoj je multiplikativen. Mencinger je nekje rekel, zakaj vlagamo v sobarice. Ko sem večerjal s prvim človekom verige Ritz-Carlton, mi je razlagal, kako pomembne so sobarice v njihovih hotelih, saj natančno beležijo navade svojih gostov. Če si danes v njihovem hotelu v Bangkoku in jutri v New Yorku, te vedno čaka tvoj najljubši zajtrk, časopis, ki ga bereš, copati na tisti strani postelje, na kateri zlezeš vanjo, občutek imaš, da so tam vsi le zaradi tebe, individualiziranost te storitve je prignana do konca, in to se plača. Tega nikakor ne bi podcenjeval. Turistične storitve, tudi hotelske, so tako subtilne, da je prav vsak njihov izvajalec vreden investiranja v njegovo znanje in razvoj. Seveda lahko gledam na vprašanje tudi s te strani, ali je turizem za kapital nekaj zanimivega. V tem disperziranem portfelju, ki ga ima Istrabenz, je to naložba, ki nima neposrednih dramatičnih učinkov, hkrati pa daje stabilnost. Poleg tega je dejstvo, da je ob pomanjkanju priložnosti v Sloveniji turizem v nekem obdobju pomenil zanimivo nišo, v katero so vstopile družbe, ki so razpolagale s presežkom kapitala. V globalnem smislu je turizem zanimiv zato, ker je obenem zrela panoga, ki pa še vedno beleži eno največjih stopenj rasti.

Vložek energije je pri Palaceu, glede na predvidene učinke, enormno velik.

Moram reči, da sem tudi sam podcenjeval ta problem z vidika urejanja odnosov v lokalni skupnosti. Tu smo tudi v Istrabenzu storili korak naprej. Upam, da bodo sedaj projekti lahko stekli.

Cena je ta, da bo cesta ostala tam, kjer je, plaža tam, kot je?

Naša ideja je bila dejansko zgraditi riviero, ki bi omogočala, da gredo gosti zjutraj v kopalnem plašču na plažo. Ne bi se radi odrekli tej ambiciji, bo pa težko.

Čemu nasprotovanja? Ekološko je videti čistejša rešitev, da spelješ cesto pod zemljo.

Nameravali smo Občinsko cesto bi morali poglobiti od 800 do 1400 m. Vendar so nastali veliki problemi v celotni infrastrukturi, kanalizaciji, telekomunikaciji, potem so bile problem klančine. Naredilijenih je bilo smo zelo veliko variant. Ampak naenkrat so nekateri celo ugotovili, da je mogoče večji štos, če se pelješ skozi Portorož s komolcem skozi okno avtomobila. Težko je verjeti, kaj vse smo slišali: Ddomišljija in slovenska nagnjenost do zapletanja je tu prišla do konca do izraza.

Kaj pa tretji pomol Luke Koper? Je tudi to predvsem zgodba konflikta med turizmom, lokalno skupnostjo in gospodarstvom?

Delno gotovo. Na teh 47 km obale se je pač treba odločati zelo racionalno. Pomol je zgodba o potencialih Luke Koper, o sposobnosti in perspektivi logističnih dejavnosti v Sloveniji o umeščenosti Slovenije v srednjo Evropo, ključnih transportnih poteh, o potenci slovenskega prostora nasproti italijanskemu, recimo. Veliko stvari je tu skoncentriranih in vse rešitve ne morejo biti vsem pogodu. Definitivno pa se mi zdi, da tako kot gredo stvari zdaj, Luki ne obetajo najboljših časov.

Kakšne bi bile v tem primeru posledice za gospodarstvo, jih boste vi tudi občutili?

Vsako zmanjševanje teh ekonomskih potencialov Luke ima posredne učinke tudi na poslovanje ne le Obale, ampak celotnega slovenskega gospodarstva.

Nova vlada je veliko govorila o malem gospodarstvu, o obrtnikih. Gre za segment gospodarstva, na katerega je LDS precej pozabila. Vi ste čisto na drugi strani. Kako pomembna bi bila politika spodbujanja malega in srednjega podjetništva za velika podjetja?

Nekaj je politični potencial, na katerega so pri tem računale stranke bivše opozicije. Gre za del podjetij, ki je bil v tranziciji prizadet. Vsaj velika večina se je čutila prizadeto ob plačilni nedisciplini in veliki odvisnosti od velikih korporacij. To je generiralo veliko nezadovoljstva. Drugi vidik pa je, če nanje pogledam s stališča Istrabenza, perspektiva malih in srednjih podjetij vsekakor obstaja. To so naši poslovni partnerji. Da pa bi dajali primat eni ali drugi strani, se mi zdi zelo arbitrarno.

Sta se z Janezom Janšo že videla po volitvah?

Ja, mislim da dvakrat. Tudi prej sem se z njim videval.

Kaj ste se konkretno zmenila s premierom? Je bil pogovor lobistične narave?

Pridevniku lobističen bi se raje izognil. Za kaj gre? Ljubljanska SDS je zelo nasprotovala in še vedno nasprotuje interesom konzorcijaGorenje in Istrabenz Energetika-Istrabenz-Gorenje, da bi vstopil na energetski trg tudi skozi privatizacijo TE-TOL. Zdelo se mi je primerno pojasniti naše interese in celoten posel, ker je to dejavnost, ki jo vlada popolnoma obvladuje. Svoje mnenje sem predstavil tudi pristojnemu resornemu ministru Vizjaku. Prej sem to počel s Kopačem, vendar bistveno manj uspešno. Mislim, da je nujno vzpostaviti partnerski odnos med državo in podjetji. Ta dialog mora teči in biti zelo transparenten in na neki način predvidljiv, saj v podjetju potrebujemo neko predvidljivost našega poslovanja v srednjeročnem obdobju.

Mogoče bi vas lahko povabil za člana strateškega sveta?

Mislim, da bi to preveč neposredno vpletalo naše poslovne interese v državne rešitve. Tega si ne želim.

Je torej slabo, da je član tega sveta Gantar - šef KD?

Kolikor ga poznam, z njim zelo korektno poslujem. Z njim korektno sodelujem. Vem, da ni najbolj zadovoljen z nekaterimi rešitvami in si verjetno prizadeva za spremembe predvsem na področju financ. Tudi prejšnje vlade so poskušale oblikovat neke gremije, ki so politiki nastavljali zrcalo: in to je samo dobro.

Ali lahko glede na to, da ste kot direktor Istrabenza bolj zadovoljni z dialogom s to vlado kot s prejšnjo, pričakujemo, da boste zamenjali stranko?

Ha, ha. Ne.

Z delovanjem LDS v zadnjih letih očitno niste preveč zadovoljni. Kako jo vidite zdaj v opoziciji?

Mislim, da je za ocenjevanje minilo premalo časa, ker se obe strani po mojem mnenju še ne zavedata povsem svojih novih položajev. Opozicija še vedno pogosto dela, kot da je še na oblasti, in obratno. LDS je pač v fazi neke konsolidacije, ki bo dolgo trajala in ki bo po mojem mnenju boleča.

Ali gre lahko naprej z istim predsednikom?

Saj drugega nima. V karierah politikov so neki mejniki. Zadnje volitve so bile eden takšnih, ki ni bil najboljši. Kmalu, čez leto in pol, pride drugi. Mislim, da se bo temu primerno stranka tudi odločala.

Ali je konsolidacija to, da se je na vrhu stranke vzpostavila trojica: Rop, Anderlič, Jakič?

Vse to opazujem od zunaj, vendar se mi zdi, da gre še vedno za vzpostavljanje nekih razmerij moči, ki ne bi mogel reči, da konsolidirajo to stranko, prej poračunavajo za nazaj. Zadnja izvolitev predsednika sveta stranke Anderliča je bila, kot sem razumel, narejena zoper interese predsednika stranke.

Kako bi ocenil nove poskuse, da se orožarske afere ponovno pripeljejo v parlament?

Berem in gledam. Vedno, kadar se kdo loti Janeza Janše s temi vprašanji, mene zaparkirajo zraven. Mislim si, da je to pač neizbežno, v tej novi konstelaciji se bodo premiera lotevali na vse načine. Hkrati pa mislim, da vse skupaj ne bo imelo učinkov in dalo rezultatov, ki jih pričakujejo tisti, ki to sprožajo.