intervju / "Pri nas težko razumejo dejstvo, da je igralnica le del koncepta. Gostje bodo prihajali k nam iz različnih razlogov, predvsem pa je ključni model vsega zabava." - Branko Tomažič

V Las Vegas ste šli podpisat pogodbo s Harrah's Entertainment. Kako je bilo?

Dosegli smo vse zastavljene cilje. Dogovorili smo se o nekaterih še nedorečenih podrobnostih, pogovarjali smo se z njihovim predsednikom in upravo ter potrdili tisto, kar je bilo že prej dogovorjeno in usklajeno.

Če prav razumemo, ste se tam srečali člani obeh uprav?

Da.

Ste šli v Las Vegas z veliko ekipo?

Ne, samo trije. Uprava, ki je pristojna za vse dogovore na ravni Hita.

Katere so bile podrobnosti?

To je pravzaprav poslovna zadeva zaupne narave. Ena izmed pomembnejših točk pogovorov je recimo bila, da bi bil ameriški koncept zabavišča stila Ceasar's Palace dobra vsebinska rešitev tudi za naš skupni načrtovani projekt. Gre za enega največjih igralniško-zabaviščnih centrov v Las Vegasu, katerega tematika je stari Rim. Američani so prepričani, da je to dobra vsebinska rešitev tudi pri našem projektu, mi pa vemo, da to ni tako, saj bo treba projekt prilagoditi naši stvarnosti in ga ustrezno umestiti v prostor. Ne moremo recimo na slovenskem ozemlju tujim gostom, ki so v tem trenutku večinoma Italijani, prodajati njihove kulture. Harrah's je to zabavišče kupil letos in rešitve in ideje Ceasar's Palacea se jim zdijo tako dobre, da poskušajo idejo prodati v vseh novih projektih. Tudi na Bahamih, v Singapurju, v Španiji in na Nizozemskem. Pri nas bi se lahko pojavil revolt, tako kot se je pojavil ob gradnji resorta Venecian, ko je beneški župan izjavil, da je posnemanje Benetk v Vegasu neokusno.

Kdaj bo podpisana pogodba?

Pričakujemo, da bi se to lahko zgodilo v mesecu dni.

Kakšna pa bo lastniška sestava tega skupnega podjetja?

Imamo izhodišča. Eno izmed teh je, da bo lastniška struktura 50 : 50. Torej 50- odstotno bi bil v kapitalu udeležen Hit in 50 Harrah's. Za to pa bo treba spremeniti obstoječo igralniško zakonodajo, ki ureja to področje.

Za kaj gre pri tem projektu? Gre samo za en projekt? Perla, Park, Korona in ostale igralnice ostanejo še vedno samo Hitove?

Pri novem projektu govorimo o novem podjetju, ki bi zgradilo in upravljalo to novo destinacijo. Tudi v menedžmentu bi bili udeleženi 50 : 50. Verjetno tudi pri poimenovanju, kar bo najtežje doseči. Poskušali bomo uporabiti obe imeni, tako Hita, ki je znano v tem delu Evrope, predvsem v Italiji, kot ime Harrah'sa, ki je znano v svetu. Vprašanje je le, kako bomo obe imeni uporabili. Se pa o tem nima smisla pogovarjati vnaprej, če še ne veš, ali boš šel v projekt ali ne. Poskušamo se dogovarjati po fazah, da ne izgubljamo časa, energije in denarja za podrobnosti.

Gre pri projektu zgolj za en velik, nov objekt ali za kaj več?

To je ključna zadeva, ki je očitno nekateri ne razumejo. Gre za zgodbo. Ta temelji na velikem kompleksu, ki je v Evropi nekaj posebnega po vsebini in rešitvah. Gre za goste, ki ne prihajajo za en dan, ampak ostanejo več dni. Pri nas težko razumejo dejstvo, da je igralnica le del koncepta. Gostje bodo prihajali k nam iz različnih razlogov, predvsem pa je ključni model vsega zabava. Pridejo v Slovenijo in tukaj preživljajo svoj prosti čas. To pomeni, da jim moramo te dneve zapolniti s čimštevilnejšimi vsebinami. Del tega predstavlja ponudba v samem zabaviščnem centru, drugo pa mora ponuditi okolje: Lipico, Postojnsko jamo, Soško dolino, Ljubljano, Portorož in druge turistične destinacije, vendar ne tako, da si bodo naši obiskovalci hodili znamenitosti ogledovat, ampak da se bo tam kaj tudi dogajalo. Dogajanje pa pomeni dodatno potrošnjo in korist za vse, ki znajo to izkoristiti. Seveda bi bilo to možno, če bodo ta okolja pripravljena iz tega narediti spektakel. Eno je samo gledati lipicance, drugo pa je na primer zgodba iz filma Ben Hur ali kaj podobnega. Priložnosti za vse te kraje in menedžerje podjetij bo veliko, drugo je, ali smo zmožni pripraviti nekaj pravega.

Se že ve, kje naj bi stal osnoven objekt?

Ne, sta pa možni dve lokaciji. Ker smo bili že pred leti optimisti, da se bo to enkrat zgodilo, smo kupili nekdanji Cimos v neposredni bližini mejnega prehoda Vrtojba in ta lokacija prostorsko zadostuje za gradnjo megazabavišča, kot ga načrtujemo, druga možna lokacija je izven samega območja Nove Gorice na območju v bližini Ajševice.

Ali to pomeni hotel, v katerem je zabavišče z igralnicami, ali igralnica, ki ima zraven še hotel in zabavo?

Spet se vračamo na tisto najbolj pomembno vprašanje vsebine in zgodbe. Predvsem to ne bo samo igralnica. Že zdaj vemo, da k veliki igralnici in velikemu hotelu, ki bi moral imeti po naši presoji več kot tisoč sob, sodi nedvomno tudi večnamenska dvorana s 3000 sedeži, kongresni center z več kot 1000 sedeži in 25.000 kvadratnih metrov trgovskih površin. Poleg tega so v to vključene športne, wellnesss in druge površine za aktivno preživljanje prostega časa. To so izhodišča, iz katerih gremo lahko samo navzgor, ne navzdol.

Koliko avtomatov bo v novem centru?

V prvi fazi 1500.

Koliko jih je v Perli zdaj?

Do konca leta jih bo tisoč. V novem zabavišču bi jih bilo tako nekaj manj, kot jih je sedaj v Parku in Perli skupaj. To dokazuje, da gre pri projektu za veliko več kot igralnico, kot jo razume večina javnosti, ki zadevo pozna le iz filmov. V vsakem primeru pa je z našo dejavnostjo povezanih veliko predsodkov, ki nimajo realne podlage, predvsem pa je vse preveč "strokovnjakov", ki v življenju niso prestopili praga naših centrov, kljub temu pa se čutijo pristojne navajati različne analize in mnenja.

Kaj bo s Hitom?

To je eno ključnih vprašanj. Zgraditi moramo tak center, da bo prišlo do sinergije, ne do kanibalizma. Nič ne bomo naredili, če bi na račun megazabavišča začela stagnirati obstoječa objekta v Novi Gorici, Park in Perla. Ob Perli gradimo nov hotel, začeli smo s pripravljalnimi deli, tudi z delno prenovo v Parku. Naložba samo na igralniškem delu je vredna 22 milijonov evrov. To pomeni, da ne delamo novega podjetja s Harrah's zato, da bi Hit omagal, ampak ravno obratno, da obstane skoraj v enakem obsegu poslovanja in da se poleg tega zgradi še nova destinacija. Po projekcijah naj bi do leta 2008, ko naj bi novi center po najbolj optimističnih napovedih začel poslovati, imeli več kot tri milijone obiskovalcev na leto. Bistvo vsega torej je ustvariti objekt, ki bo dopolnjeval in nadgradil obstoječo ponudbo, predvsem pa gre za preskok iz koncepta dnevnega na destinacijski turizem. Ljudi želimo pripeljati v Slovenijo, da se tu zabavajo več časa, kar pomeni tudi večjo potrošnjo v različnih dejavnostih.

Kaj je s projektom Šentilj?

Dogovoriti se moramo za scenarij.

Šentilj delate sami, brez partnerjev?

Sami, za zdaj, je pa odvisno od tega, za katero različico se bomo odločili. Ali za najbolj obširno, ki predvideva več kot 80 milijonov evrov vložka, ali za tisto minimalno okoli 40 milijonov evrov. V vsakem primeru pa gre nedvomno za veliko investicijo.

Lahko za primerjavo poveste, koliko ste vložili v Radgoni, Kobaridu?

V Gornji Radgoni gre za salon, v katerega smo vložili 500 milijonov tolarjev. V Kobaridu pa 1,8 milijarde tolarjev. To ni primerljivo s Šentiljem, kaj šele s projektom mega zabavišča.

Kaj pa predvideva Šentilj?

Po najobširnejši različici igralnico, hotel, ki bo imel v začetku 90 sob, prireditveno dvorano in druge gostinske in zabaviščne prostore, kot so restavracije, bari in podobno, ne predvidevamo pa posebej na primer kongresnega centra; gotovo pa bo del objekta tudi večji trgovski center.

Ne vem, ali ste o tem nehali razmišljati, vendar govorilo se je, da naj bi bil zraven velik park z velikim jezerom.

V idejni zasnovi je to predvideno, dokončno, v kakšnem obsegu, pa ne. Vsekakor nas v Hitu vedno zanimata podoba naših objektov in umeščenost v prostor.

Pa je to jezero oziroma ribnik že tam?

Ne, to bomo dodali sami.

Kakšna pa je vrednost projekta s Harrah'som?

Posameznih številk, koliko bo vreden zabaviščni center in podobno, nismo razčlenili. V grobem gre za investicijo nad 800 milijonov dolarjev.

To pa vključuje?

Vse.

Kdaj bi se naložba povrnila?

To je odvisno od tega, pod kakšnimi pogoji bo novi resort deloval. Eno so davčni zakoni in s tem povezana davčna obremenitev, drugo pa je konkurenca na drugi strani meje. Dvomim, da naš ukrep ne bo doživel protiukrepa na italijanski strani, saj vidimo, kako to dogajanje spremljajo tisti, ki skrbijo za igralništvo v Italiji, predvsem v Benetkah. Bistveno je to, da smo mi tisti, ki narekujemo tempo, in ne čakamo na poteze drugih. Takšen pristop je v Sloveniji redek. Večina čaka na poteze drugih. Kakšen bo ta protiukrep Italije, je težko predvideti. Vedeti moramo, da smo mi na obrobju trga, škarje in platno imajo nekako v rokah Italijani, ker so v centru trga. Pol naših gostov se pelje mimo njihovih igralnic. Poleg tega vseh finančnih učinkov naložbe še nismo opredelili, da bi lahko rekel, kako hitro bo naložba povrnjena. Vsekakor bomo to izdelali v različicah, zato je zdaj o tem še prezgodaj govoriti. Zanesljivo pa stavimo na našo inovativnost ter uveljavljen in uspešen poslovni model.

Projekt Šentilj je sicer približno desetkrat manjši od Harrah'sovega. Bi vas zanimalo tudi Šentilj izpeljati skupaj z Američani, če bi se zakonodaja spremenila?

Za projekt Šentilj smo poizkušali pridobiti tudi tuje partnerje, pogovarjali smo se tudi s Harrah'som. Njih načeloma naložbe, manjše od 200 milijonov dolarjev, ne zanimajo, kar pomeni, da je Šentilj zanje premajhen, da bi se z njim ukvarjali. Če se bomo odločili za naložbo najvišjega ranga, je možno, da bomo iskali tudi tuje ali domače partnerje. Problem pa je spet zakonodaja z omejitvijo 20 odstotkov, kakršen je lahko delež tujega ali domačega partnerja v lastniški strukturi takega novega podjetja. Tako je stvar nezanimiva, ker preprosto pomeni, da ima še vedno večino država in da na vsa dogajanja močno vpliva politika. To je med zasebnimi podjetji in menedžerji zelo nepriljubljeno.

Veliko projektov ste imeli tudi v tujini. Kaj vam je uspelo in kje ste se opekli?

Jasno, da nas slovensko okolje pri naših projektih v tujini zelo spremlja, in pogosto imamo občutek, da nam velik del te strukture želi, da bi stvari padle v vodo. Nemalo debat, formalnih in neformalnih, tudi člankov se je pojavljalo, običajno bolj o tem, kako smo neuspešni kot uspešni. Resnica je, da je naša največja naložba v tujini v Črni gori, vredna 34 milijonov evrov, zelo uspešna. Gre za zaokrožen turistično-zabaviščni center. Za letos smo načrtovali veliko izgubo, ker smo pokrili vse stroške izgradnje in podobno. Trenutno, praktično pred koncem leta, podjetje posluje pozitivno. Presegamo načrtovane rezultate prihodkov, stroški pa so še celo malo nižji od načrtovanih. Zgodba ima tudi zelo dobro perspektivo, ker smo se naučili tržiti igralnico v Italiji, Albaniji kot tudi v ožjem okolju Srbije in Črne gore. Sami smo vzpostavili letalsko povezavo med južno Italijo in Črno goro. Hotel smo dvignili na zelo visoko raven, tako da je daleč najboljši ne samo v Črni gori, ampak tudi v Srbiji. Zato smo dobili tudi že nekaj prestižnih nagrad. Pojavljajo se tudi kupci, ki so pripravljeni ta resort kupit za veliko višjo ceno, kot smo mi vanj vložili. Vendar ne prodajamo.

V Sarajevu smo mislili, da se bo igralnica prijela hitreje. Trajalo je skoraj tri leta, da je začela poslovati zelo dobro. Tudi za to naložbo ni vprašljiva rentabilnost. Rezultati so dobri. Moram pa priznati, da prvi dve leti nismo dosegali načrtovanih rezultatov. Morali smo spremeniti tudi strategijo trženja. Zdaj ne tržimo igralnice, ampak Coloseum Club kot zabaviščno središče z dobro kulinariko in prireditvami. To je naš koncept, zabava, ki vključuje tudi igre na srečo, vendar ne kot hazard, ampak kot del zabave. Tudi v vodniku po Sarajevu se ne piše več kot o igralnici, ampak o središču zabave.

Torej igralnice v nekdanji Jugoslaviji poslujejo dobro.

Da. Celo v Makedoniji, kjer smo prisotni z 20-odstotnim lastništvom v igralnici v Dojranu, tik ob grški meji. Pred kratkim je z nami povezana družba kupila še hotel z zemljišči. Tam bomo najprej obstoječo igralnico povečali in jo naredili bolj konkurenčno. Konkurenca je sicer močna, v Grčiji v Solunu stoji ena največjih evropskih igralnic.

Kaj pa Nizozemski Antili?

Tam smo imeli v najemu casino na Bonairu, ki smo ga odprli mesec dni po 11. septembru, tega seveda nismo mogli predvideti. Tam smo poslovali dve leti, ne najbolj uspešno, nato smo ga zaprli. Politične razmere so preprosto spremenile razmere poslovanja. Projekt je bil dejansko zelo majhen in je bil za nas predvsem vstopnica za Venezuelo.

Koliko je bil vreden projekt v Bonairu?

Okoli 200 do 250 tisoč dolarjev. Prevzeli smo igralnico, ki je že delala, jo malo polepšali, dodali dvajset avtomatov in odprli.

Kaj pa je bilo z Venezuelo?

V Venezueli smo projekt opustili ob začetku mandata predsednika Chaveza zaradi politične nestabilnosti v državi. Vendar je eno od strateških območij Hita še vedno Južna Amerika. Menimo, da se bo tam marsikaj dogajalo na splošno, pa tudi v igralniškem poslu, zato smo iskali nove priložnosti na Arubi. Želeli smo kupiti Hotel Casino, a smo bili neuspešni. Stvari so se zavlekle. Iskali smo priložnosti, zdaj smo že dovolj daleč z razgovori, da bi s slovenskimi partnerji kupili polovico podjetja v Limi, ki upravlja vrsto casinojev in igralnih salonov. Gre za največjo družbo s tega območja v Peruju. Mi bi kupili samo tisto podjetje, ki upravlja največjo igralnico in največji salon. Prevzeli bi upravljanje tega skupnega podjetja, kar bi bila odskočna deska za celo Južno Ameriko.

V Las Vegas pa ne greste?

Ne, v Las Vegasu ni uspelo še nobeno evropsko podjetje, nekaj pa jih je tam izgubilo precej denarja. Gre za kapitalsko zelo obsežne naložbe, tega denarja Hit nima. Okolje pa je takšno, da moraš biti res domač, da si lahko konkurenčen. Z evropsko miselnostjo je težko uspeti.

Vzhodna Evropa, na primer Rusija, Ukrajina in druge države, vas pa ni zanimala?

Najboljše čase za Rusijo smo zamudili, ko smo bili šest let, od septembra 1993 do 31. julija 1999, v blokadi in se nismo smeli razvijati ne doma ne v tujini. Nismo smeli dodati niti enega igralnega avtomata v Novi Gorici, potrebovali pa bi jih vsaj tisoč, ker takrat še ni bilo igralnice v Benetkah. Tudi država je takrat izgubila najmanj 150 milijonov evrov davka. Na žalost za to ne bo nikoli nihče odgovarjal. Vse na račun afere Hit, ki je bila po moji presoji strašno prenapihnjena, predvsem pa sem prepričan, da večina ljudi še vedno ne ve, kaj je bila prava vsebina te t. i. afere. Dejstvo je, da osnovno poslovanje Hita nikoli ni bilo sporno, problem so bile posojilne službe, zadevo pa bi lahko takrat zelo hitro razčistitli, če bi za to obstajala volja.

Bo država pripravljena spreminjati sedanjo zakonodajo samo zaradi projekta s Harrah'som?

Zakonodajo o igrah na srečo je treba spremeniti v vsakem primeru. S tem projektom ali brez njega, ker je v njej kup nejasnosti, ki nam povzročajo težave pri vsakdanjem poslovanju. Slovenska zakonodaja preprosto ne prepozna našega turističnega produkta. Poglejte recimo davčno obravnavo storitev, ki jih nudimo gostom, ki obiščejo naše igralniško-zabaviščne centre. Ko človek pride k nam in porabi določeno vsoto denarja, mu v okviru naše ponudbe pripada večerja ali denimo prenočitev. Če bi v tem primeru upoštevali zakon, tako kot ga tolmači davčna uprava, bi morali od vsakega našega gosta zahtevati davčno številko in mu obračunati akontacijo dohodnine, saj davčna uprava namreč meni, da smo gostu dali darilo in je to poslovno nepotreben strošek, kar je seveda skregano z realnostjo. Dejstvo je, da mi najbolj vemo, kaj je poslovno potreben strošek, in pri tem kot vsako racionalno podjetje zelo pazimo na porabo. Seveda bi se nam ob takšnem nadlegovanju gostov, ki ga od nas zahtevajo davčni razlagalci zakonodaje, zelo zmanjšal obisk. Davčna uprava tako trdi, da mi nimamo 1,6 milijona obiskovalcev, ampak imamo toliko poslovnih partnerjev, in vse, kar jim nudimo v okviru integriranega turističnega produkta, obravnavajo kot poslovno darilo in tako tudi obdavčijo. To je nepoznavanje dejstev, dejavnosti ali pa preprosto ventil, da so nam pobrali več kot milijardo tolarjev dodatnega denarja. Na to smo se seveda pritožili. To se ne tiče samo Hita, ampak vseh podjetij, ki se ukvarjajo z igralništvom. S tem, da so očitno ta pregled naredili samo pri nas in pobrali milijardo tolarjev, ker vedo, da lahko kaj vzamejo, drugje pa nimajo kaj vzeti. Mogoče je bilo to merilo, zakaj so se v to najprej spustili pri nas. Če želimo, da bo dejavnost delovala naprej, je treba to spremeniti in jasno napisati, da se to sme početi, predvsem pa mora biti vse definirano zelo jasno, tako da zadeve ne morejo biti prepuščene trenutni interpretaciji odgovornih ljudi na davkariji. Govorim o osnovnih storitvah za goste, ki vključujejo hrano, pijačo, in če je potrebno, tudi hotelske storitve. Za megazabavišče pa morajo biti sploh drugačni kriteriji obdavčitve, ker je v takem zabavišču vrsta spremljevalnih dejavnosti, ki same po sebi niso donosne in jih je treba podpirati oziroma financirati z igralniško-zabaviščno dejavnostjo. Ob tem je treba upoštevati tudi širše gospodarske koristi, ne pa gledati vsak projekt samo z vidika pobranih davkov. Pri iskanju partnerjev je težava tudi lastništvo. Z 20-odstotnim lastniškim deležem ne dobiš resnega tujega partnerja. V zakonu pa je določeno tako, da tudi Harrah'sova povezana družba ne bi mogla priti v lastniško strukturo, ker se odstotki seštevajo. Najmanj iz teh dveh razlogov bi morali zakonodajo spremeniti. V Hitu tudi menimo, da bi bilo treba upoštevati, ali gre za izvozno naravnano dejavnost. V našem primeru je več kot 90 odstotkov prihodkov od tujih obiskovalcev. Zato je treba za to, da pritegneš goste, veliko vlagati v te trge. Razni saloni, ki so ob velikih igralnicah, so zelo uspešni, ker živijo na račun teh igralnic. V te trge ne vlagajo skoraj nič, razen da postavijo od meje naprej vrsto tabel, včasih tudi zavajajočih, kjer piše, da so casinoji, pa to niso, in zraven na majhno, da gre za igralni salon. Zato so neprimerno bolj donosni od velikih igralnic, saj ne vlagajo v razvoj destinacije, da sploh ne omenjam, koliko denarja iz teh salonov se vrne v lokalno okolje. Večinoma nič. Zaslužki so v tem primeru stvar posameznikov, ki so lastniki teh salonov. Ti saloni bi morali biti obdavčeni drugače. Poleg tega veliko, nekateri pretežno, poslujejo z domačim, predvsem ožjim lokalnim prebivalstvom, ki ga mora zakon na neki način pred to dejavnostjo ščititi, ker v teh salonih praktično ni druge ponudbe kot igranje na avtomatih in elektronskih ruletah. Razen bifeja, kjer se da kaj popiti. Vsaj te tri dejavnike bi morala zaobjeti nova zakonodaja in jih primerno obravnavati.

Vi ste verjetno, glede na to, da imate močno ekipo in se spoznate na igralništvo, že kaj pripravili v tej smeri.

Nismo pripravljali, ker nimamo nekih posebnih povezav s pristojnimi ministrstvi. Nismo jih imeli prej in tudi zdaj jih nimamo. Prej nam je nekdanji minister za finance Anton Rop edini toliko znižal davke, ki so bili po aferi Hit velikanski, da se je najvišja stopnja koncesijskega davka znižala s 35 na 20 odstotkov. Obljubili smo, nič nismo podpisali, ker se to ne da, da bomo prihranjeni denar pametno vložili in da bo država nominalno dobivala na začetku malo manj, potem pa enako in potem vedno več. To se že dogaja. Takratna vlada nam je to verjela, znižala obremenitev in od tega imamo danes vsi koristi. Mi smo investirali, povečali prihodek, država pa ima zato večje davčne prihodke. S takratno vlado nam je to uspelo. V vseh drugih poskusih, da bi izboljšali zakonodajo, pa nismo uspeli. Tudi zdaj nimamo kontakta, da bi se z vlado pogovarjali o spremembi zakonodaje. Upamo pa, da se bodo stvari izboljšale in da bomo v prihodnje tesneje sodelovali, ker menim, da je igralniškega znanja, ki ga moraš imeti, če hočeš napisati dober zakon, največ na Hitu. Po moji oceni smo vredni tudi zaupanja, mislimo pozitivno, v dobro dejavnosti, in ne mislimo nikogar "farbati". Če bo do tega spoznanja prišlo tudi na ministrstvu za finance, pa morebiti tudi na ministrstvu za gospodarstvo, ki bo pri tem verjetno sodelovalo, upam, da bomo tudi igralničarji lahko povedali svoje mnenje. Na ministrstvu za finance namreč niso imeli človeka, ki bi poznal igralništvo, zato sem nekdanjemu ministru Ropu dejal, naj že enkrat postavijo koga, ki mu bodo stoodstotno zaupali in bo vsaj približno poznal stroko, da se bomo imeli s kom pogovarjati in da bo on transmisija za naprej, da nam bo lažje. Ko smo se pogovarjali s predstavniki ministrstva za finance, je bilo med njimi in nami čutiti nelagodnost, nezaupanje, ki po mojem mnenju izvira iz nepoznavanja. Tudi ministru Andreju Bajuku smo predlagali, naj koga imenuje, in so imenovali gospo Žustovo, ki je po naših informacijah zadolžena samo za igralništvo. To je zelo zelo dobro in prepričan sem, da bomo sčasoma vzpostavili zaupanje in sodelovanje.

Torej ne veste, ali bodo spremenili zakonodajo?

Mi ne vemo, ampak to pričakujemo. Če ne, so pogovori o tem novem megazabavišču brezpredmetni.

Torej lobirajo Američani, če ne lobirate vi?

Mi lobiramo prek medijev, ki nam omogočajo, da predstavimo svojo zgodbo, odločitev je seveda na strani države. Pa tudi na Economistovi konferenci na Bledu, kjer je bil tudi predsednik vlade, smo razumeli odgovor novinarjem, da vlada načelno ta projekt podpira. To pomeni, da podpira tudi spremembo zakonodaje.

Novost te zakonodaje bi bila možnost tujega lastništva v igralnicah. Če se sprejme za vse igre na srečo, ali to pomeni, da bi tudi za druge, ki organizirajo igre na srečo, Loterija, Športna napoved, veljala možnost vlaganja tujcev?

Naprej bi bilo treba ločiti loterije in ostale klasične igre na srečo, kot so različne stave in pa posebne igre na srečo, ki jih razvijamo kot del turistične ponudbe. Sami lahko ocenite, kaj ima s turizmom loterija in kaj denimo Hit. Preprosto ne moremo biti v istem košu. Mešati vse v en zakon je nesmiselno. Jasno pa je, da novi zakon, ki bo pisan malo na kožo megazabaviščnim centrom, ne sme biti diskriminatoren. Torej da je to možno samo za Hit in Harrah's, ampak morajo biti napisani taki pogoji, da se tega lahko lotevajo tudi drugi, če določene pogoje izpolnjujejo. Zato je treba določiti pogoje, na primer obseg investicij, število zaposlenih in vrsto drugih.

Vi obetate veliko število zaposlenih.

Na novo gotovo več kot 2000.

Različni časopisi različno komentirajo vaše poskuse novih projektov z Američani. Recimo v Žurnalu pravijo, da ste prestari, v Demokraciji vas hvalijo. Družina je moralizirala. Kako to vidite?

To je pač stvar presoje, kdo je prestar, kdo je premlad.

Pozivate Steinbucha na partijo tenisa?

Recimo, pa še v marsičem drugem bi se lahko pomerila. Članke delim na objektivne, ki poizkušajo biti skozi svoje oči pojasnjevalni in realni, ter na čisto hujskaške, kot sem razumel tega v Žurnalu. Mimogrede, gospoda, ki je pisal ta članek, nisem opazil na omenjenem dogodku, in kot mi je znano, se niti ni poskušal o zadevi pozanimati pri viru informacij, torej pri nas. Novinarstvo posebne sorte pač. Koža se mi je že tako utrdila, da se zaradi takih člankov ne obremenjujem. Moram reči, da tistega v Družini nisem prebral. Igralništvo je dejansko dejavnost, ki jo je treba imeti po nadzorom, da se ne izrodi v hazard. Nekateri ljudje so rojeni hazarderji, zato morajo nekje igrati. Na loteriji, na stavah, kjerkoli, ker jim je to v značaju. Drugo pa je ta dejavnost kot zabava, ko greš v igralnico zapravit 100 evrov, namesto da jih porabiš drugje. Seveda s tem, da imaš možnost zadeti milijon evrov, in večja verjetnost je, da jih boš zadel pri nas kot na loteriji. In ob tem lahko še zabavaš, nakup loto lističev pa ni ravno zabavna zadeva. Temelj razumevanja naše dejavnosti pa je nedvomno razlikovanje med hazardom in zabavo.

Očitajo vam, da je preblizu prostitucija.

V vsaki vaški gostilni je več prostitucije kot v naših objektih. Tisti, ki to piše, naj pride v naše objekte in pogleda. Pri nas je več kot 45 odstotkov gostov žensk in velik odstotek parov. Tisti, ki govori o prostituciji, ki naj bi bila povezana z našo dejavnostjo, se je zataknil v napačnem stoletju, predvsem pa očitno gleda preveč poceni filmov.

Nadzorni svet Hita je potrdil predlog za imenovanje treh članov nadzornega sveta.

Po zakonu je tako, da mora nadzorni svet skupščini predlagati nova imena za člane nadzornega sveta. Kad in Sod smo obvestili, da pričakujemo nova imena. Nadzorni svet je dobil predlog občine za člana, ki predstavlja lokalno skupnost, Od Kada je dobil tri imena. Ustno pa mi je predsednik Kada povedal, da so to usklajena imena za Kad, Sod in državo, s tem da predstavnika države ne imenuje skupščina, ampak ga predlaga vlada, tako da ta predlog niti ni bil potreben. Ker je bil pod vse tri kandidate podpisan Kad, so nadzorniki izbrali enega, ker ima Kad pravico samo do enega člana. Za predstavnika Soda pa so imenovali sedanjega predsednika nadzornega sveta. Spremembe so še možne, saj je skupščina predvidena za 20. december. V tem ne vidim nobene tragedije, le nerodnost.

Se ne bojite, da se vam, kljub vsem tem rezultatom, zgodi tako kot v Petrolu, Mercatorju in Luki Koper, kjer so kljub dobrim rezultatom zamenjali direktorje in tvegali, da jim bo šlo slabše?

Ne delam si nobenih iluzij. Vse je možno, tudi zamenjava uprave ali kakšni drugi scenariji. Ne glede na tisto, kar je pisalo v Žurnalu o mojih letih, v normalnih razmerah in če se bodo strinjali lastniki, mislim oddelati svoj mandat, ki mi poteče leta 2008. Če bo drugače, bo pač drugače.

Kaj je s projektom Casino Slovenija? Vam ni po godu imeti Casinoja Slovenija, ki bi imel center v Ljubljani?

To je en razlog, pa tudi če bi bil center v Novi Gorici, se s tem ne bi strinjali. Treba se je vprašati, zakaj Casino Slovenija. V čem so težave slovenskega igralništva? Verjetno v tem, da so vsi razen Hita bolj ali manj v izgubi. Preden začneš zdraviti, moraš vedeti, kaj zdraviš. V čem je problem Maribora? Če mi zgradimo Šentilj, je najbolje, da Maribor zaprejo, zaposlene pa prestavijo v Šentilj. Na Bledu so se denimo v preteklosti odločili, da zaprejo igralnico v Kranjski Gori. Očitno so vlekli napačne poslovne poteze. Če seštejemo obe skupaj, imata morda 2 odstotka Hita. Izgube v Hitu bi bile v primeru umetnega Casinoja Slovenija precej višje. Torej kaj se rešuje? Prepričan sem, da pomeni rešitev problema večji problem, kot gradnja mega zabavišča z Američani. Portorož je svoja zgodba. Dogovoriti se je treba, ali bodo casino vodili menedžerji ali krupjeji. Ko se ugotovi, kje je problem igralništva, se odloči za najboljšo organizacijsko obliko, saj so lastniki isti. Drugič, ali si za vzor res lahko vzamemo Casino Avstrija, ki dejansko ne posluje dobro? Poglejmo njihove rezultate, kako gredo navzdol, čeprav so totalni monopolisti. Naš poslovni model je evidentno boljši, mi pa naj bi sedaj kopirali njihov koncept?!

S tem da so, ko ste vi odprli "Kranjsko Goro", v Veldnu/Vrbi skoraj odmrli.

Odmrli ravno ne, ampak se je obisk zmanjšal s 430 tisoč na 270 tisoč, kolikor obiskovalcev ima tudi Kranjska Gora ali pa jih bomo letos imeli celo več. Največ gostov pa je iz Avstrije, ki se morajo pripeljati mimo njihovega casinoja. Kot sem že omenil, koncept Casino Slovenija temelji na sistemu Casino Avstrija, medtem pa ta intenzivno poskuša dojeti formulo našega poslovnega modela. Casino Slovenija bo po naši presoji za slovensko igralništvo in za državo zelo slaba stvar. Tu očitno ne razumejo našega koncepta, ki temelji na ideji povezovanja različnih elementov iger, kulinarike in zabave v celoto dobrega počutja, avstrijski model pa temelji le na povezovanju iger na srečo.

Kaj torej razvijate v Kranjski Gori?

V strategiji imamo zapisano, da se ukvarjamo z igralniško-zabaviščno dejavnostjo. V Kranjski Gori smo naredili "prekršek" iz dveh razlogov: ker smo bili lastniško tam že precej vpeti in ker imamo tam za slovenske razmere veliko in uspešno igralnico z majhnim hotelom. Pa tudi, ker smo v Kranjski Gori videli razvojno najboljšo turistično destinacijo v Sloveniji, zato smo rekli, da se gremo v zgornjesavski dolini tudi klasični turizem. Takrat smo lastniški delež v nekdanji Gorenjki povečali s 40 na skoraj 100 odstotkov, kupili še hotel Špik v Martuljku, ki se ga je Petrol hotel znebiti, lani konec leta pa še Hotele Kompas, torej Hotel Kompas in Alpino. Tako je razen Lekovega hotela in manjših zasebnih objektov vse Hitovo oziroma pod okriljem skupine Hit. Vse je zbrano v novi krovni družbi Hit Alpinea, ki združuje nekdanjo Gorenjko in Kompas. To pomeni skupaj okoli 1300 sob. V Larixu smo zgradili aqua program. Brez nas bi težko obnavljali žičnice. Brez osnovne turistične infrastrukture pač ne moremo razvijati destinacije.

Skratka ne bi bilo svetovnega pokala v smučanju, saj je bil pogoj, da se še naprej organizira, ureditev žičnice.

Verjetno bi eno lahko postavili brez nas. Vendar so eno žičnice, drugo pa je kakovost ostale turistične ponudbe. V Kranjsko Goro smo doslej dejansko že vložili približno osem milijard tolarjev, brez tega vložka ne bi bilo ničesar. Kdo bi tja še hodil stanovat, saj je bil pred leti edini spodoben hotel Kompas, ki je tudi že stagniral. Zato ga zdaj skupaj s hotelom Alpino obnavljamo.

Se bo Kranjska Gora sama financirala, vam je ne bo treba financirati iz drugih dejavnosti?

Bomo videli, kaj bo z enotno davčno stopnjo, ki bo pogreb za turizem, saj so že zdaj enake storitve v Avstriji manj obdavčene kot pri nas. Če do tega ne bo prišlo, Kranjska Gora lahko živi sama od sebe, kljub velikim naložbam. Če Hit razvoja destinacije ne bi podprl, teh naložb ne bi bilo, ker podjetjem ne bi nihče dal posojil, saj ne bi imeli zagotovila, da bodo kaj dobili nazaj, in seveda ta posojila ne bi bila tako ugodna, kot so zdaj, ko za njimi stoji Hit.