Kako so slovenski mediji potegnili sami sebe

V ponedeljek, 26. februarja, mi je malo po osmi uri zvečer telefoniral Joey Skaggs: "Ravnokar sem dobil elektronsko pošto novinarke Radia Slovenija. Sprašuje me o zmagovalcu svetovnega računalniškega prvenstva, ker, kot pravi, sumi, da gre za potegavščino in da sem najbrž jaz za tem. Veš kaj, ker že tako vztrajajo, da je to moje maslo, jim bom pa kar priznal, da je! Mi lahko pošlješ vse, kar veš o fantu, kakorkoli mu je že ime, da bo videti, da vem, o čem govorim?"

S tem telefonskim pogovorom se je dejansko pričela Skaggsova medijska potegavščina, ki je v naslednjih dneh obnorela slovenske medije.

Ker običajno ne gledam televizijskih poročil in le redko prebiram časopise, sem začetek zgodbe o Matjažu Roglju dejansko povsem spregledal. Nekje v začetku prejšnjega tedna me je poklicalo nekaj znancev iz novinarskih krogov in me spraševalo, ali kaj vem o svetovnem računalniškem prvenstvu v Rio de Janeiru - takrat sem sploh prvič slišal za Matjaža Roglja in njegov domnevni dosežek. Povedal sem jim, da za prvenstvo še nikoli nisem slišal, kar sicer ne pomeni veliko, ker tovrstnih dogodkov sploh ne spremljam, in jih napotil na nekaj kolegov, ki bi morda lahko vedeli kaj več. Šele potem sem se sprehodil po spletnih straneh naših medijev in izbrskal že objavljene novice.

Hopla, sem si rekel, videti je, kot da tale fant poskuša potegniti medije v slogu Joeyja Skaggsa. Sam je poslal sporočilo za javnost in v vseh člankih, ki sem jih našel, ni pisalo nič več, kot je sporočil Matjaž Rogelj - vse informacije, ki jih mediji prenašajo, torej prihajajo iz enega samega vira. Ampak mladenič bi se lahko malo bolj potrudil - izbrskal sem spletne strani "sponzorja" SAT5 Institute: narejene so površno, s kupom nedelujočih povezav, neinformativno ... Nič niti približno konkretnega nisem mogel najti o "zmagovalnem" projektu - saj ni tako težko naplesti nekaj strokovnih izrazov, ki zelo umno zvenijo, a v resnici ničesar ne povedo! No, gre za fantov prvi medijski projekt, sem si rekel, in končno mu je prvi met tudi uspel - me prav zanima, kako se bo nadaljevalo!

Naslednji dan so pričeli zvoniti telefoni: "Vi ste pred časom izpeljali medijsko potegavščino z Joeyjem Skaggsom. Ali bi komentirali ...?" Seveda ne bi komentiral. Najprej že zato, ker o stvari nisem vedel nič več od tistega, kar sem razbral iz naših medijev. Drugič zato, ker je šlo za predstavo Matjaža Roglja, naj jo izpelje do kraja, kakor jo hoče. Medtem sem dobil še bolj skrb zbujajočo novico: Rogelj naj bi bil prejemal sredstva ministrstva za šolstvo in šport. Če je res, gre za povsem drugačno igro. Če bi Rogelj za "priprave" na domnevno izmišljeno prvenstvo zares prejemal namenska sredstva, to ne bi bila potegavščina, ampak kar goljufija. Kdor se le malo spozna na pravo, bo ob takem primeru še posebno previden: komentirati Rogljevo početje kot potegavščino, dejansko pomeni izreči obtožbo za kaznivo dejanje, za kakršno je zagrožena kar precejšnja kazen. A očitno mnogi novinarji tega ne razumejo. Telefon je zvonil in zvonil, moje izjave, da primera ne želim komentirati, pa so očitno spodbujale domišljijo. Kolega mi je naslednji dan prinesel Finance, kjer je že zrastla zamisel o konspiraciji Matjaža Roglja in Joeyja Skaggsa.

Zadeva se mi je zdela dovolj zanimiva, da sem jo v elektronski pošti omenil Joeyju Skaggsu: "Poglej, osumili so naju potegavščine, o kateri sploh nič ne veva in ki je v najboljšem primeru delo nekoga, ki ga sploh ne poznava!"

In potem mi je v ponedeljek zvečer Joey telefoniral. Usedel sem se za računalnik, poiskal, kar se je dalo na spletnih straneh slovenskih medijev, in mu osnovne podatke prevedel v angleščino. Joey je (po našem času) od ponedeljka zvečer do torka opoldne prijazno odgovarjal na vprašanja slovenskih novinarjev po telefonu in elektronski pošti, dajal izjave za radio in televizijo ... Novinarjem je povedal, kar je iz njihovih vprašanj razbral, da želijo slišati; novosti, ki jih je izvedel, je kot potrditev svoje vpletenosti "izdal" naslednjemu izpraševalcu. Sam pa sem, ko so mi spet pričeli telefonirati v torek dopoldne, vztrajal pri prvotnem stališču: zadeve ne želim komentirati. In senzacionalna poročila so zrastla kot gobe po dežju.

S stališča Joeyja Skaggsa je bila "afera Rogelj" medijski projekt, ki mu je kar sam padel v naročje; celo več, slovenski novinarji, ki so zgodbo razpihovali, so mu polagali besede v usta. Preprosto niso hoteli verjeti, da zgodba o Matjažu Roglju ni potegavščina iz njegove zbirke medijskih trikov. Kako naj se umetnik, katerega primarna dejavnost in zabava sta preizkušanje verodostojnosti medijev, taki skušnjavi upre?

Ko to pišem, mi na mizi leži kup sredinih dnevnikov, ki na široko poročajo o Skaggsovi potegavščini. Mimogrede so si nekateri pisci privoščili še kakšno že kar žaljivo obdolžitev na moj račun (na primer, Matjaža Roglja naj bi bil prav jaz zapeljal v goljufijo). Vse to zanimivo pisanje in clipping, ki mi ga pripravljajo znanci, bo postalo temelj z medijsko teorijo podprtega ekspozeja na Joeyjevih spletnih straneh http://www.joeyskaggs.com/.

Dejansko bi si želel, da bi Joey svojo potegavščino vlekel še nekaj dni. V vsej zgodbi mi namreč še nekaj manjka: odziv Matjaža Roglja. Vendar je v tem trenutku Joeyjeva potegavščina že končana. Ker je njegova teza nesporno dokazana: v lovu na senzacijo so mediji povzeli nepreverjene novice, ustvarjali svoje neutemeljene sklepe in obtoževali brez dokazov. Od dveh zgodb, ki sta temelj afere, ostaja prva še vedno nepojasnjena. Kaj je zares storil Matjaž Rogelj in zakaj, mediji v resnici niso odkrili. Drugo zgodbo o Joeyjevi potegavščini so dejansko skovali novinarji sami - Joey Skaggs je odigral le vlogo ogledala, v katerem so razbrali sklepe, ki so si jih sami ustvarili.

Najbrž je preveč pričakovati, da se bodo novinarji, ki so zgodbo napihnili, opravičili; ne Matjažu Roglju, Joeyju Skaggsu ali meni, ampak svojim bralcem, gledalcem in poslušalcem, ki drago plačujejo tovrstne iz trte izvite novice. Najbrž se tudi ne bodo naučili, da so lahko iz neznanja napletene teorije sicer zanimiva tema gostilniškega klepeta, ne gre pa jih objavljati v javnih glasilih.

Bojim se le, da bodo sedaj neusmiljeno linčali Matjaža Roglja, da bi prikrili svojo neprofesionalnost. Upam, da se bo v slovenskih medijskih krogih le našel kdo, ki bo mladeniča branil: kajti, karkoli že je storil, ne zasluži si, da bi mu sodili ljudje, ki so potegnili sami sebe.

Sam se zavedam, da o Matjažu Roglju in njegovem svetovnem prvenstvu še vedno ne vem dovolj, da bi si lahko ustvaril logično konsistentno sliko dogajanja. In zato "afere" še vedno ne želim komentirati.

povezava