Alkohol / Oglaševalska prohibicija

Od maja letos, ko je bil sprejet nov zakon o medijih, je v Sloveniji prepovedano vsakršno oglaševanje alkoholnih pijač, torej ne le reklamiranje alkohola v medijih, ampak tudi v biltenih, katalogih, šolskih glasilih, uradnem listu, občinskih glasilih, plakatih, letakih, prospektih, transparentih in videostraneh. Proizvajalci alkoholnih pijač sicer lahko še naprej predstavljajo ime svoje firme in se z njim v javnosti pojavljajo kot sponzorji. A če je ime pijače enako imenu proizvajalca, se lahko predstavljajo samo, če na nosilcu informacije ni viden oziroma omenjen tudi izdelek. Objave o podelitvah nagrad najboljšim pijačam na sejmih pa so dovoljene le, če ne gre za plačano objavo ali samooglaševanje s strani trgovca. Zakon za kršitev predvideva kazen najmanj 2,5 milijona tolarjev za pravno osebo in 350 tisoč tolarjev za odgovorno osebo izdajatelja, ki stori prekršek. Prepoved je bila v zakon vnesena na željo ministrstva za zdravje, saj se je minister Dušan Keber odločil, da se bo z vso vnemo posvetil izkoreninjanju naraščajočega alkoholizma v državi. Med drugim tudi tako, da bo točenje alkohola v lokalih prepovedano do desete ure dopoldne.

Zakonsko določilo o popolni prepovedi oglaševanja je razumljivo v teoriji, precej manj pa v praksi. Ministrstvo za kulturo, ki bedi nad izvajanjem zakona o medijih, je namreč v zadnjih dveh mesecih sodniku za prekrške prijavilo že dve veliki podjetji, ki sta določilo kršili. Konec oktobra so prijavili Poslovni sistem Mercator, ki je alkoholne pijače oglaševal v svojih izdajah "Mercator v akciji", v začetku novembra pa še hipermarket E. Leclerc, ki je alkoholne pijače oglaševal v akciji "Posebna ponudba jesensko-zimske mode". Obe omenjeni družbi sta alkohol reklamirali na letakih, ki polnijo naše nabiralnike. Na seznamu prijavljenih pa se bo že v kratkem znašlo tudi podjetje TUŠ, saj je pretekli teden začelo akcijo, v kateri med drugim reklamira tudi novoletni cenik vin. V vseh treh primerih gre za očitno kršitev zakonskega določila. Četrti odstavek 47. člena zakona o medijih namreč pravi, da je oglaševanje alkoholnih pijač prepovedano, razen če je z zakonom določeno drugače. In ker posebnega zakona, ki bi oglaševanje dovoljeval, ni, je vsakršno oglaševanje alkohola razumljeno kot prekršek. Ker tako drastične ureditve ne pozna nobena druga evropska država, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo parlamentarnega odbora za kmetijstvo pripravilo osnutek zakona o oglaševanju pijač, ki vsebujejo alkohol. Z njim bi znova omogočili vsaj omejeno oglaševanje. Osnutek so poslali v medresorsko usklajevanje, tam pa se je zataknilo. Ministrstvo za zdravje namreč prav zdaj pripravlja zakon o preprečevanju škodljive rabe alkohola, ki bo urejal tudi področje oglaševanja. Ker istega področja ne moreta urejati dva različna zakona, naj bi obe ministrstvi pripravili skupen zakonski osnutek. Naloga bo bistveno težja, kot bi morda mislili. Pogledi ministrstva za zdravje so namreč bistveno strožji od pogledov ministrstva za kmetijstvo. Keber bi oglaševanje omejil na minimum, minister Franci But pa si prizadeva za liberalnejši pristop.

Tako na primer ministrstvo za zdravje v svojem za zdaj še internem zakonskem osnutku predlaga, da bi vsako steklenico alkohola označili z napisom, da uživanje alkohola lahko škoduje zdravju, poleg tega pa naj bi bilo oglaševanje alkohola dovoljeno le pri enkratnih akcijah novih izdelkov. Kmetijsko ministrstvo obema predlogoma nasprotuje. "Tisti, ki si zdravju škodijo s pitjem alkohola, bodo to počeli kljub obvestilu o škodljivosti za zdravje," meni Špela Terpin s kmetijskega ministrstva. "Nekatere evropske države so takšno opozorilo sicer zahtevale, a le od domačih proizvajalcev. Če bi opozorilo napisali tudi na uvoženo alkoholno pijačo, bi namreč zaradi oviranja proste trgovine tvegali tožbo na evropskem sodišču. Seveda se tudi na kmetijskem ministrstvu pridružujemo boju zoper alkoholizem, a hkrati trdimo, da je treba upoštevati pravila svobodne konkurence in prostega pretoka blaga, ki vlada znotraj Evropske unije, kamor želimo priti." Reklamiranje alkohola v biltenih, katalogih, plakatih, letakih, prospektih, transparentih, videostraneh in teletekstih naj bi bilo po predlogu kmetijskega ministrstva neomejeno oziroma bi bilo prepovedano le, če bi bili bilteni in ostale oblike prenosa informacij namenjeni mladoletnim. Nekoliko strožje naj bi bilo le oglaševanje v medijih, saj bi bilo dovoljeno le za pijače, ki vsebujejo do 15 odstotkov alkohola, se pravi za pivo in vino, ne pa tudi za žgane pijače, poleg tega pa alkohola ne bi bilo dovoljeno oglaševati v medijih, ki so namenjeni mladoletnim. Pri reklamiranju naj bi sledili tudi priporočilom Evropske unije, ki med drugim določajo, da se pri oglaševanju ne smejo uporabljati mladoletne osebe pri pitju alkohola, da oglasi ne smejo povezovati pitja alkohola z udeležbo v cestnem prometu, da ne smejo ustvarjati vtisa, da pitje alkohola poveča psihofizične zmogljivosti, da ima terapevtske učinke oziroma da deluje kot poživilo ali pomirjevalo, da oglasi ne smejo spodbujati k pitju alkohola, prav tako pa tudi ne smejo poudarjati, da je višja vsebnost alkohola pozitivna kakovost pijače.

Na videz so merila kmetijskega ministrstva precej stroga, v resnici pa bi z njimi zopet na široko odprli vrata oglaševanju. Zakaj kmetijstvo vztraja pri tako blagih omejitvah? "Francoske študije so pokazale, da prepoved oglaševanja ne prinaša nikakršnih rezultatov. Poleg tega pa porabe alkohola ne moremo omejevati na račun potrošnikov, ki imajo pravico izvedeti, kateri proizvodi so kakovostnejši," pravi Terpinova. "Na svetu je 30 milijonov hektolitrov presežkov vina. Trenutno je povprečna izvozna cena vina iz Evropske unije le 45 tolarjev za liter. Brez vlaganja v marketing lahko Slovenija takoj zapre pridelavo domačega vina, s tem pa bomo povečali tudi socialno stisko, saj bo kup ljudi, ki se danes ukvarja s proizvodnjo, ostal brez zaslužka." Terpinova meni, da je pretirano omejevanje le pesek v oči javnosti oziroma floskula, ki ne bo prinesla želenih rezultatov.

Glede na različna stališča obeh ministrstev si je težko prestavljati, da bodo našli kompromis. Pri izbiri končnega zakonskega besedila jim ne bodo pomagale niti tuje izkušnje, saj so rešitve po državah Evropske unije zelo različne - od zelo strogih do liberalnejših. Tako imajo nekatere države omejitve, določene z zakonom (na primer Danska, kjer je na TV in radijskih postajah dovoljeno le oglaševanje piva z manj kot 2,8 odstotka alkohola), druge pa reklamiranje omejujejo le s kodeksi oglaševalskih združenj (na primer Nemčija). Kakšno pot bo ubrala Slovenija, bo mogoče izvedeti šele po končanih usklajevanjih med obema ministrstvoma. Zagotovo pa novega zakona ne bo na vidiku do konca letošnjega leta, kot je pred časom napovedoval Keber.