zavarovalniški boj / Nevarna pot na Triglav

Zavarovalnica Triglav ni kar tako, leta 2000 je ustvarila dobri dve milijardi tolarjev dobička, skozi njene račune je lani steklo 91 milijard tolarjev zavarovalnih premij, njena skupna vrednost pa naj bi bila okoli pol milijarde evrov. Zavarovalnica Triglav sodil med vplivnejše tovrstne finančne ustanove v tem delu Evrope, ogleduje pa se tudi naokoli, saj se njeno ime pojavlja med imeni najresnejših kupcev večinskega deleža največje hrvaške zavarovalnice. Zavarovalnica Triglav torej nosi pravo ime, velika je kot Triglav. Njena velikost pa ni edina točka, ki jo povezuje s troglavim gorskim očakom. Kdor spada med večino ponosnih Slovencev, ki so vsaj nekaj ur grizli kolena in se jezljivo spogledovali s planinsko potjo, dobro ve, da pot na Triglav ni le strma, ampak včasih tudi dolga, zavita in nevarna. Podobno je s potjo zavarovalnice Triglav, le da ona ne hodi po gorski stezi, ampak po poti lastniškega preoblikovanja. Ta je dolga, zavita, njen konec pa je še daleč.

Ko je leta 1991 nastala nova država, so politiki sprejeli čudno odločitev, zavarovalnici so omogočili preoblikovanje v delniško družbo, niso pa določili deleža družbenega kapitala v njej. Zavarovalnica, ki je bila takrat podobno kot slovenske banke v zelo slabem finančnem položaju, je na pomoč poklicala nekaj uspešnih slovenskih podjetji, da so jo s finančnimi injekcijami dokapitalizirala. Zdravilo je bilo sicer uspešno, a izvirni greh je ostal. Ker leta 1991 ni bilo ocene premoženja slovenskih zavarovalnic, se različni zakonski predlogi o lastninjenju zmeraj ustavljajo ob vprašanju, kako določiti pravo lastniško strukturo zavarovalnic in kakšen je delež nekdanjega družbenega kapitala. Kakšno je torej razmerje med sedanjimi lastniki in nenominiranim kapitalom, med tistim, kar je bilo nekoč državno oziroma vzajemno, in tistim, kar danes ni več. V grobem je odgovor zelo preprost. Interes sedanjih delničarjev je, da bi bil ugotovljen čim manjši delež družbenega kapitala, interes države pa je ravno nasproten, delež nenominiranega kapitala naj bi bil čim večji. Pri oblikovanju kompromisnega predloga o lastninjenju zavarovalnic gre za čisto preprosto vprašanje, kam bo šel denar.

Ko je lanskega maja ustavno sodišče knokavtiralo vladni predlog o lastninjenju, je vlada s kislim obrazom priznala svoje nečednosti, na finančnem ministrstvu pa so se z napotki ustavnih sodnikov še enkrat lotili pisanja. Prejšnji torek je na protokolarnem Brdu za zaprtimi vrati potekalo koalicijsko usklajevanje. No, morda je bolje zapisati, da je na Brdu potekal informacijski brifing, minister Rop je predstavil svoj pogled, za strokovni rezime pa sta poskrbela Dušan Mramor in Ivan Ribnikar, oba profesorja z ekonomske fakultete. Po sestanku je bil dogovor sodelujočih nedvoumen, o vsebinskih vprašanjih ne bodo dajali izjav. "Lahko vam povemo le, da je na Brdu potekala le prva seznanitev s predlogi in da bomo pogovore na to temo nadaljevali v desetih dneh." O predlogih, argumentih, tehtanju, deležih, kompromisih pa nič. To je logično. Ker pogajanja še tečejo, je modro, da so pogajalci tiho. Kljub vsemu pa njihova izhodišča niso skrita. Zavarovalnica Triglav je pred meseci pri dunajski revizorski hiši KPMG naročila svoj zakonski predlog. Spisali so ga različni finančni in pravni strokovnjaki, med njimi tudi Nina Plavšak, nekdanja Ropova podsekretarka. Alternativa z Miklošičeve pravzaprav ni pravi zakon, pri Triglavu namreč poudarjajo, da nimajo svojega predloga, saj se dobro zavedajo, "da gre za zahtevno vprašanje, ki mora temeljiti na praksi in zakonodaji držav Evropske unije. Zato predlog zakona lahko pripravi institucija, ki ima ustrezno znanje in izkušnje na tem področju." KPMG je torej pripravila nekakšna pogajalska izhodišča, ki so usklajena s pričakovanji sedanjih lastnikov zavarovalnice Triglav. Po nekaterih ugibanjih naj bi bil delež nenominiranega kapitala manj kot 50-odstoten. Na ministrstvu pa seveda mislijo drugače. Tone Rop je na več mestih poudaril, da so na različne načine izračunali, da je razmerje med sedanjimi lastniki in nenominiranim kapitalom od 60 do 70 odstotkov v korist nenominiranega kapitala. Dosedanji lastniki bi tako dobili veliko manj, kot mislijo. Ivan Ribnikar priznava, da je določitev pravega razmerja zelo težka. "Obstajajo različne metode vrednotenja podjetij. Nobena izmed njih pa ne da 100-odstotnih rezultatov, različne metode pripeljejo do različnih rezultatov. Izhodiščna ocena mora dati prodajalcu in kupcu določne informacije, nato pa šele prava konfrontacija in argumentacija pripeljeta do najboljše rešitve. Na koncu pogajanj mora biti delitev poštena, niti ena niti druga stran ne smeta imeti občutka, da sta bili na pogajanjih oškodovani." Zgodba o lastninjenju je povezana tudi s politiko. Kdo so največji delničarji Zavarovalnice Triglav? Hit Gorica, Sava RE in Sava Kranj, Autocommerce, Primorje Ajdovščina, BTC, Kovinotehna in Merkur. Lastniki niso samo podjetja, ampak tudi člani uprave. Nada Klemenčič, Milan Tomaževič, Franc Lotrič, Franc Žižek in drugi. Sedanji delničarji pritiskajo na politične stranke, da bi bil končni izid "koalicijskih usklajevanj" čim boljši. "To je legitimno, zakonski predlog mora biti pošten do sedanjih delničarjev in tudi do druge strani," priznava eden izmed vpletenih politikov. Pritiski različnih lobijev so torej močni. Po nekaterih informacijah vsaj za zdaj znotraj koalicije ni večjih razhajanj, prav lahko pa se zgodil, da se bo začelo razhajanje znotraj LDS. Izhodišče finančnega ministra je namreč neomajno, država potrebuje denar, zavarovalniški delež pa bi vložila v slovensko odškodninsko in kapitalsko družbo. Čim več bo tega denarja, tem bolje. Vsi pa seveda ne mislijo tako. Vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič se je poleti med sporom o dokapitalizaciji postavil na stran zavarovalnice Triglav in prav lahko se zgodi, da bo tokrat ravnal podobno.

In kako do rešitve? Zavarovalnica Triglav in država imata enak cilj, končati proces lastniškega preoblikovanja. Zavarovalnice so velik igralec v Sloveniji, in če so nekonsolidirane, država ne more končati privatizacije. Sprejeti zakonski predlog mora biti dovolj dober, da se ne bo spet spotaknil na ustavnem sodišču, pa tudi dovolj premišljen, da bo zmogel zahtevano parlamentarno proceduro. V boj delničarjev in države pa se lahko vmeša nevtralni razsodniki. To priznavajo tudi pri Zavarovalnici Triglav. "Prepričani smo, da je za strokovno rešitev teh vprašanj nujna vključitev strokovne neodvisne institucije, ki jo bo določila vlada." Morda se bo potem pot lastninjenja, brazgotinasta od političnih interesov, končala. Lastninjenje zavarovalnic poteka že več kot 12 let, in tudi če bo zakon sprejet jutri, bo sprejet prepozno.