15. 4. 2002 | Mladina 15 | Politika
Predsednik nad predsednikom
Slovenci bomo po novem plačevali kar dva predsednika države hkrati
Komu bo pripadlo brdo?
© Denis Sarkić
Zakon, ki naj bi uredil status predsednika republike med mandatom in po njem, je že leta 2000 v času Bajukove vlade začela pripravljati vladna služba za zakonodajo, in ni naključje, da sta pri usklajevanju njegove vsebine sodelovala tudi Marjan Šiftar in dr. Miha Ribarič iz kabineta predsednika republike Milana Kučana. Kučanu se predsedniški mandat izteče novembra letos. A po novem zakonu z odhodom ne bi izgubil vseh ugodnosti, ki so sestavni del predsedniške funkcije. Tako naj bi mu še eno leto po koncu mandata (oziroma dve leti, če bi mu po prejemanju enoletnega nadomestila do upokojitve manjkalo največ eno leto) pripadalo nadomestilo v višini 90 odstotkov predsedniške plače, če pa bi se zaposlil ali upokojil in bi bili njegovi prejemki nižji od 90 odstotkov predsedniške plače, bi imel pravico do te višine prejemati razliko. To pa še ni vse. Po izteku mandata naj bi imel tudi pravico do pisarne, strokovne pomoči enega svetovalca (po prvotnem osnutku sta bila predvidena celo dva svetovalca), administrativno-tehničnega osebja, osebnega varovanja, varovanja objekta, v katerem biva, ter do stalne uporabe službenega vozila in voznika. Bivši predsednik naj bi imel tudi stalno pravico dostopa do arhiva iz časa, ko je opravljal funkcijo predsednika. Zakon ureja tudi pravice zakonca po predsednikovi smrti. Tako ima zakonec, ki bi uveljavil pravico do vdovske pokojnine, pravico do mesečnega nadomestila v višini 70 odstotkov razlike za odmero vdovske pokojnine in plačo predsednika republike. Da je zakon pisan posebej na kožo Kučanu, je mogoče razbrati iz prehodnih določb zakona, saj so vse ugodnosti opredeljene za predsednika republike, ki je bil izvoljen na volitvah leta 1997. Kučan naj bi bil torej do teh ugodnosti upravičen tudi, če bo zakon sprejet po izteku njegovega mandata. Čeprav je res, da statusa predsednika republike med mandatom in po njem doslej ni posebej urejal noben zakon, in res je tudi, da primerljive evropske države svojih bivših predsednikov ne pustijo obubožati. V Avstriji predsednik po prenehanju funkcije nima posebnih pravic, glede upokojevanja pa je podvržen splošnim predpisom, ki za državne uradnike določajo nekoliko ugodnejši režim upokojevanja. V Italiji predsednik republike po prenehanju funkcije postane dosmrtni senator in so njegove pravice vezane na ta status. Na Poljskem ima nekdanji predsednik pravico do doživljenjske mesečne plače v znesku, ki je enak polovici temeljne nagrade aktualnega predsednika, prejema pa še denar za vodenje pisarne skladno z načeli, ki določajo financiranje pisarn poslancev. V Makedoniji pripada predsedniku republike po prenehanju funkcije pokojnina v znesku, ki je enak plači, ki jo prejema predsednik republike, ima pa tudi pravico do pisarniškega prostora in pomoči največ treh strokovnih sodelavcev za obdobje treh let. V Nemčiji predsednik po prenehanju funkcije sicer res prejema častni honorar, ki je enak prejemkom aktualnega predsednika države, ne prejema pa različnih dodatkov, zaradi česar dobi le še približno 60 odstotkov nekdanje plače. Poleg tega ima do smrti pravico do uporabe pisarne, pri delovanju pa so mu v pomoč strokovni sodelavec v rangu državnega podsekretarja, sekretar in voznik z vozilom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
