Kadrovski premiki

Potem ko je Janez Drnovšek prevzel mesto predsednika države, Anton Rop pa mesto predsednika vlade, so bile kadrovske menjave le še vprašanje časa. Do prvih večjih premikov je prišlo že med božičnimi in novoletnimi prazniki, na ostale pa bo treba počakati še nekaj dni. Najbolj zanimiva je bila razrešitev direktorice vladnega urada za informiranje Alje Brglez, saj je s te funkcije po skoraj štirih letih morala oditi kljub temu, da jo je Svetovni gospodarski forum le nekaj dni pred to odločitvijo slovenske vlade uvrstil v izbor stotih globalnih voditeljev za prihodnost. Na mestu direktorja urada za informiranje jo je zamenjal nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja in dosedanji zunanji svetovalec delegacije Evropske komisije v Sloveniji, Gregor Krajc, ki je širši javnosti znan kot nekdanji voditelj otroške TV-oddaje Hugo.

Čeprav je bila razrešitev Brglezove po mnenju poznavalcev pričakovana, je bil način, kako so jo opravili, skorajda žaljiv. Vlada jo je razrešila tako, kot jo je imenovala - na korespondenčni seji. Kadrovska komisija o razrešitvi sploh ni razpravljala, vlada pa Brglezove o izgubi službe niti ni uradno obvestila, tako da je za to izvedela šele po radiu. Rop javnosti tudi ni pojasnil, kakšen je bil razlog za razrešitev. Neuradno pa naj bi šlo za več stvari. Tako naj Brglezova ne bi izpolnila pričakovanj glede informiranja javnosti o prednostih vključitve Slovenije v EU in Nato, s čimer naj bi bila v nevarnosti uspešna izvedba obeh referendumov. Dvom o njenih sposobnostih naj poglobilo slabo usklajevanje urada v zadevah, kot je bil sporni nakup dragega vladnega letala falcon, preslaba skrb urada za bolj usklajen nastop ministrov za okolje, kmetijstvo in finance glede zagotavljanja denarja za odpravo posledic suše ter afera s SMS-sporočilom, ki ga je Brglezova pomotoma poslala na napačen telefon in ki je razkril njen pritisk na direktorja in urednico notranje politike Slovenske tiskovne agencije. Brglezovo je namreč zmotil provokativni naslov, ki ga je STA dodala nad povzeti članek iz Dela o spornem Drnovškovem bivanju v brunarici na Brdu. Integriteto Brglezove naj bi spodkopali tudi javni protesti predstavnikov društva ŠKUC, skupin Legebitra in Out of Slovenija, ki se niso strinjali z njenimi izjavami, da je Slovenija odprta in demokratična družba, ki se z drugačnostmi zna in zmore soočati na povsem civiliziran način, in da v ozadju zapletov letošnje Eme (slovenskega izbora za evrovizijsko popevko, na katerem so zmagale Sestre) ni posredi homofobija. Po mnenju predstavnikov civilnih društev naj bi te izjave pokazale, da je Brglezova s stanjem na tem področju pomanjkljivo seznanjena, saj naj bi celo statistika potrjevala dejstvo, da v Sloveniji obstaja visoka stopnja homofobije in nestrpnosti do drugačnih.

Prve menjave med državnimi sekretarji

Ker morajo po nastopu novih ministrov vsi državni sekretarji ponuditi odstop, ministri pa tak odstop lahko sprejmejo ali zavrnejo, bi bilo tudi na tem področju možnih več kadrovskih rošad, a vse kaže, da kakšne blaznosti ne bo. Doslej je do menjav prišlo le na zunanjem ministrstvu, ki ga vodi Dimitrij Rupel. Tako je bil s položaja generalnega sekretarja razrešen Borut Trekman, na njegovo mesto pa je vlada imenovala nekdanjega veleposlanika v Makedoniji Mitjo Štruklja. Trekman, ki je po izobrazbi diplomant AGRFT, kot generalni sekretar ministrstva pa je bil tudi vodja slovenske delegacije stalnega odbora naslednic za delitev nepremičnin diplomatsko-konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ, naj bi bil takoj po razrešitvi nagrajen z novim delovnim mestom v diplomaciji. Ta podatek je zagotovo razburil zaposlene na zunanjem ministrstvu kot tudi večji del slovenskega diplomatskega zbora, saj jim je Trekman pomenil največji trn v peti in najmanj, kar so si želeli, je bilo to, da bi bil kljub napakam nagrajen z diplomatsko službo. Spomnimo se samo dogodkov julija lani, ko so zaposleni na MZZ trdili, da prav zaradi Trekmana na ministrstvu vlada vzdušje terorja in strahu, zaradi česar so se oglasili celo pri varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku. Trekmanu so očitali skrajno aroganten odnos, nesposobnost komuniciranja z ljudmi, še zlasti s podrejenimi, kadrovanje po načelu poslušnosti in podobno. Dodatno zamero si je Trekman nakopal oktobra lani, ko je na vsa diplomatsko-konzularna predstavništva poslal dopis, v katerem jih je obvestil, da glede na težko finančno situacijo ministrstva odreja dvanajst točk varčevalnih ukrepov. Sindikat slovenskih diplomatov je bil ogorčen predvsem zato, ker naj bi bili nekateri ukrepi v Trekmanovem dopisu protizakoniti in diskriminatorni, na primer ukrep, da se do nadaljnjega ne izplačuje dodatek za sodelovanje zakonca v diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Po ostrem protestu sindikata je ministrstvo od nekaterih ukrepov delno odstopilo, toda Trekmanova usoda je bila zapečatena. Čeprav je imel za vsa svoja ravnanja močno oporo pri ministru in osebnem prijatelju Ruplu, mu to ni več pomagalo ohraniti funkcije. Nekateri pomembni predstavniki koalicijskih strank, zlasti LDS, so namreč Ruplu dali jasno vedeti, da bo moral žrtvovati Trekmana ali pa oditi sam.

Poleg Trekmanove sta bili na zunanjem ministrstvu izpeljani še dve zamenjavi. Tako je vlada za državnega sekretarja imenovala dosedanjega šefa kabineta zunanjega ministra Iztoka Mirošiča, ki naj bi bil odgovoren za multilateralo, saj to mesto po smrti Ignaca Goloba ni bilo zasedeno. Poleg tega pa je s položaja državnega sekretarja in direktorja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu razrešila Iztoka Simonitija, sicer brata zgodovinarja Vaska Simonitija, ki je vodil volilni štab predsedniške kandidatke Barbare Brezigar. Znano je, da je bil Iztok Simoniti zaradi svojega nasprotovanja zdaj že bivšemu generalnemu sekretarju ministrstva Trekmanu dalj časa v Ruplovi nemilosti. Prav zaradi tega je bil že spomladi lani s položaja državnega sekretarja za področje odnosov s sosednjimi državami premeščen na bistveno manj ugleden položaj državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu, od tam pa je moral zdaj oditi še nižje, in sicer na mesto državnega podsekretarja na zunanjem ministrstvu. Še bolj zanimivo je dejstvo, da je vlada na njegovo mesto imenovala nekdanjega novogoriškega župana Črtomirja Špacapana, ki je letošnjo bitko za županski stolček izgubil proti kandidatu ZLSD Mirku Brulcu. Špacapanu se je očitno uresničila želja, da bi se po porazu na lokalnih volitvah izselil iz Nove Gorice. Sicer pa Špacapan zelo verjetno ne bo edini županski kandidat LDS, ki bo kljub porazu nagrajen s funkcijo v državni upravi. Nagrada naj bi čakala tudi poraženo kandidatko za ljubljansko županjo Viko Potočnik. Že takoj po lokalnih volitvah ji je bilo namreč ponujeno mesto veleposlanice v Skopju, a je funkcijo gladko zavrnila. Pred novoletnimi prazniki se je šušljalo, da si želi prevzeti direktorsko funkcijo v Holdingu mesta Ljubljane, pa tudi, da je v igri za funkcijo ministrske svetnice za področje e-uprave in antibirokratski program. Vlada je namreč od dveh dosedanjih ministrskih svetnikov v uradu predsednika vlade potrdila le Rudija Gabrovca, sicer vodjo vladne pogajalske skupine o sukcesiji, dosedanje ministrske svetnice za področje e-uprave in antibirokratski program Nevenke Črešnar Pergar pa doslej še ne. To pa odpira vsaj dve možnosti. Po prvi teoriji naj bi mesto ministrske svetnice prihranili za Potočnikovo, po drugi teoriji pa naj bi ga preprosto ukinili. Nikomur namreč ni povsem jasno, zakaj ministrsko svetnico za e-upravo sploh potrebujemo, ko pa je za to področje tako ali tako pooblaščeno ministrstvo za informacijsko družbo pod vodstvom ministra Pavleta Gantarja. Vloga ministrske svetnice je bila že doslej zgolj koordinacijske narave, s konkretnimi projekti, kot je priprava ustrezne zakonodaje, pa so se ukvarjali na ministrstvu. Poleg tega je očitno, da je razvoj e-uprave v Sloveniji v zadnjem letu zastal. Čeprav je na primer generalni sekretar vlade leta 2001 napovedoval, da bo uporaba elektronskega podpisa še do konca istega leta postala enako pogosta kot uporaba faksa ali elektronske pošte, pa danes državljani z elektronskim podpisom pri elektronski upravi ne morejo kaj dosti opraviti. Oddaja vloge za izpisek iz matične knjige tako vsaj za zdaj ostaja edina elektronska storitev, pri kateri pride prav digitalni certifikat. Glede na dosedanji potek dogodkov je torej zelo verjetno, da si bo Pergarjeva po slabih dveh letih, ki jih je preživela kot ministrska svetnica, morala poiskati novo službo. Zakulisne napovedi, da bo zasedla položaj generalne sekretarke na zunanjem ministrstvu, se namreč niso uresničile.

Podobne kadrovske premike kot v zunanjem ministrstvu je pričakovati tudi na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, saj naj bi minister Slavko Gaber zamenjal vsaj nekaj funkcionarjev, ki so delali pod vodstvom dosedanje ministrice Lucije Čok. Med prazniki o konkretnih imenih sicer ni želel govoriti, dejal je le, da bo novo ekipo predstavil po 10. januarju. Zanimivo bo videti, ali bo vanjo vključil tudi kakšno ime iz vrst SLS, saj je ta stranka v koalicijskih pogajanj pred potrditvijo nove vlade izrazila željo po vsaj enem dodatnem državnem sekretarju, po možnosti prav v šolskem resorju. V kratkem bo treba poiskati tudi kadre, ki bodo delali na novo ustanovljenem ministrstvu za regionalni razvoj, saj je tam za zdaj le Desusova ministrica brez listnice Zdenka Kovač. Ker se bo z novim ministrstvom še dodatno razširila birokracija, kar je v nasprotju z vladnim antibirokratskim programom, ni nič čudno, da je opozicijska stranka NSi do ustanovitve tega resorja zelo kritična. Če je še pred časom kazalo, da bosta ministrstvo za finance zaradi nesoglasij z nekdanjim ministrom Ropom zapustila državna sekretarka za področje proračuna Helena Kamnar ter državni sekretar za področje davčnega in carinskega sistema Darko Končan, danes to ni več tako. Novi minister Dušan Mramor naj ne bi imel načrtov za zamenjave. Pričakovati pa je, da bo vlada imenovala novega državnega sekretarja za notranje trge na ministrstvu za gospodarstvo, saj je to mesto prosto že dobrega pol leta.

Sicer pa je vlada tik pred prazniki opravila še nekaj pomembnih kadrovskih imenovanj. Tako je za generalnega sekretarja vlade potrdila Mirka Bandlja, ki je to funkcijo opravljal že doslej. Hkrati ga je razrešila s funkcije predsednika komisije za kadrovske in administrativne zadeve in na to mesto imenovala ministra za zdravje Dušana Kebra, na podpredsedniško funkcijo v komisiji pa ministra za notranje zadeve Rada Bohinca. Prav tako je vlada sprejela sklep, da bo odbor za gospodarstvo vodil minister za okolje in prostor Janez Kopač, podpredsednik bo minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski, odboru za državno ureditev in javne zadeve pa bo predsedoval novi šolski minister Gaber, podpredsednik bo pravosodni minister Ivo Bizjak. Za zdaj še neuraden je podatek, da naj bi Gaber prevzel tudi funkcijo koordinatorja med vlado in parlamentom, s čimer naj bi postal nekakšen neformalni podpredsednik vlade. Te kadrovske rošade nedvomno kažejo, da vse ključne funkcije v vladi prevzemajo najzanesljivejši kadri LDS.

Koga je Drnovšek speljal Ropu?

Urad novega predsednika vlade bo kadrovsko precej osiromašen, saj bo večina dosedanjih uslužbencev sledila Drnovšku v prostore na Erjavčevo cesto. Tako bo dosedanja premierova svetovalka za odnose z javnostmi Valentina Flander postala nova šefica kabineta predsednika republike, dosedanja premierova svetovalka za pravne zadeve Divka Potočar bo namestnica generalnega sekretarja, dosedanji poveljnik 2. operativnega območja Slovenske vojske, pribočnik Renato Petrič, bo Drnovškov svetovalec za obrambo, Barbara Fakin bo svetovalka za gospodarske in socialne zadeve, Andrej Benedejčič in Melita Gabrič bosta svetovalca za zunanje zadeve, Anja Bajcar naj bi k Drnovšku odšla za svetovalko za ekonomske zadeve, vlogo piarovke v uradu predsednika republike pa bo še naprej opravljala Gabi Matkovič, pomagal pa ji bo Albert Kos, ki je bil doslej zaposlen v uradu vlade za informiranje. Nad svetovalci, ki bodo obkrožali Drnovška, bo bedel novi generalni sekretar urada predsednika republike Matjaž Nahtigal, ki je doslej opravljal funkcijo direktorja vladnega urada za zakonodajo. Sicer pa naj bi na Erjavčevo odšla tudi Drnovškova dosedanja osebna tajnica Jana Pogačnik. Edini ženski, ki Drnovšku ne bosta sledili, sta dosedanja osebna premierova predstavnica za stike z javnostmi Gordana Pipan, ki ostaja ob Ropu, ter dosedanja direktorica urada predsednika vlade in državna podsekretarka Mojca Osolnik, ki naj bi odšla za vodjo kabineta predsednika uprave NLB Marka Voljča. Kdo bo nadomestil Osolnikovo, še ni znano. Nekateri ugibajo, da bi to lahko bila Marijana Kanduti, ki je s premierom Ropom dobro sodelovala že, ko je vodil ministrstvo za delo in tudi ko je vodil ministrstvo za finance. Kandutijeva te informacije ne želi potrditi, pravi le, da bo do konca januarja zagotovo še vodila službo za odnose z javnostmi na finančnem ministrstvu.