Politika

Logika nasilja

Moški srednjih let in štirje mladoletniki so v Šoštanju do smrti mučili klošarja

Ksenja Hahonina  |  Mladina 27  |  9. 7. 2003

Začelo naj bi se s tem, da jim je sunil tobak. Štiridesetletni Majc, ki je največ časa prebedel pred blagovnico v samem središču Šoštanja, ga verjetno ta dan ni nažical dovolj. Baje je prosjačil tudi za hrano in kak tolar. Prijazno. Med drugim je blagajničarka v trgovini rekla, da čeprav je bil opit vse od jutra, ni bil nikoli napadalen. "Tudi če ni dobil pijače, po deveti uri nikoli ni razgrajal."

Skratka, tobak je bil na mizi, nakar je izginil. Potem so se pregledovali med sabo in tobak naj bi našli pri Majcu. Na nekaj so se že morali obesiti, nekaj so že našli na njem, da ga je eden od štirih ali kar dva hkrati, prvič brcnil - tako, najbrž v izobraževalne namene, da ne bo naslednjič isto naredil. Potem pa jih je pograbila skupinska vročica, značilna za prvo kri in trenutek, ko so se zavedeli prevlade nad nemočnim telesom. Nobeden ni dvignil glasu, češ naj nehajo. Nobeden tudi ni posebej nagovarjal - zgodilo se je spontano in trajalo tri, štiri ure. Kakor so storilci pozneje priznali policiji.

Majca so udarjali z različnimi predmeti, urinirali po njem in zažigali dlake na telesu. Potem se jim je pridružil še eden - petnajstletnik, in so vsi skupaj odločili, da bodo Majcu v zadnjično odprtino potisnili prazno steklenico. Niso več mogli odnehati, o tem, kako hudo je zaneslo krdelo, govori dejstvo, da tudi tedaj, ko so zapustili prizorišče, nobenemu ni prišlo na pamet, da bi poklicali zdravnika.

Izmaličeni Majc, nekdanji obetavni športnik Marjan Jančič, je šoštanjskim mulcem pred tem že dalj časa pripovedoval, da se bo na njegovem pogrebu zbralo veliko ljudi. Da se bo o njegovi smrti veliko govorilo. "Vinjenim sanjam" nekdanjega rokometaša so se le nasmihali, čeprav je marsikdo vedel, kajti v majhnem Šoštanju se hitro vse ve, da ga njegov najbližji devetintridesetletni kolega Darko redno tepe. O slednjem so njegovi sosedi rekli, da je k sebi na obisk pogostokrat vabil šestnajst, sedemnajst let stare mulce, da se ne spomnijo, kdaj je nazadnje kaj delal, pa da je Majc kdaj prišel k njemu prespat. Prenočišča pa ni dobil zastonj, Majc je moral za Darkota prosjačiti denar, in če ga ni zbral dovolj, "je dobil po buči".

In kaj sta imela skupnega dva štiridesetletnika s štirimi mladoletniki, da so se zbrali v zapuščeni hiši sredi Šoštanja? Večnadstropna "bivša Kovinotehna", ki je le nekaj metrov stran od sedeža policijske pisarne (obratuje trikrat tedensko), je bila že dalj časa zbirališče za skupinsko popivanje. Trije šestnajstletniki so se napotili v stanovanje k Darkotu, ki ga domači poznajo tudi kot Grčo, potem ko so vlomili v šoštanjsko trgovino in od tam odnesli nekaj alkoholne pijače. Od Grče, pri katerem je ta čas bil Majc, so se vsi skupaj napotili proti zapuščeni stavbi.

Mobilizacija javnosti

Med šoštanjskimi živobarvnimi hišicami, ki dajejo mestecu, ki leži ob vznožju termoelektrarne, urejen videz, se je hitro zašušljalo, da so "Majca razbil". Eden od mladoletnikov, ki po besedah sovrstnikov ne uživa velikega zaupanja, saj je že imel opravka z organi represivne oblasti in je bil "malo čuden", je o tem besedoval naokoli. Ali se je "hvalil", ne da bi vedel, da so Majca namučili do smrti, in si je mislil, da se bo klošar z dolgoletnim stažem že pobral? Klateške izkušnje si je Majc nabiral več let, s pijačo pa se je začel tolažiti že ob koncu sedemdesetih, ko je izgubil očeta. Po mamini smrti v drugi polovici devetdesetih pa je postal "pravi" postopač.

Majčevo truplo je našel in poklical rešilca že kar pretirano (zaradi rednega obiskovanja fitnesa) mišičast mladenič: "Bil je čisto pomodrel od podplutb." Pripomnil je, da je škoda, da teh mulcev ne spustijo za kakih štirinajst dni, ker bi že sami Šoštanjčani z njimi uredili. "Jaz bi jim počel natančno to, kar so oni storili Majcu. Pretepel bi jih, čike bi na njih ugašal, pa še tisto, kar se govori ... s steklenico." In v čem si boljši od njih, če bi rad vsakemu zatlačil v rit steklenico? "Tukaj pa se, gospa, ne razumemo. Jaz bi jim to počel, ker so to oni počeli Majcu, da vedo, kako je to." V izobraževalne namene torej. "Pa še prste bi jim čisto počasi rezal in sol noter dajal," je ponazoril z gibi in dodal, da bi rad postal policist. Začuden je nad mulci, ki so se izživljali nad Majcem: "Sploh niso bili kaj posebnega. Take, bolj pičkice."

Ostala mladež, ki se je med pogovorom zbrala pred mestnim spomenikom, ki mu baje vsako leto na novo odtrgajo prst, se je besedam fitnes poba le nasmihala. Tudi oni so za štiri sovrstnike rekli, da niso nič posebnega, da so bolj "socialci", ravno so dokončali osnovno šolo in naj bi začeli hoditi v srednjo šolo v Velenju. Pobi kot vsi pobi. "Škoda, da ni preživel. Ker potem bi bil priča ... kako bi se maščevali zanj," je povzel najditelj trupla.

Bi komu bilo mar Majca, če bi preživel? Je bilo komu mar, da so ga tepli, ko je bil še živ? Če bi preživel, bi bil še en postopač, ki se je stepel s postopači - torej nič posebnega.

Povračilnih ukrepov pa ne želijo samo redki Šoštanjčani. Na spletni strani sosedov Velenjčanov se je na dogodek na www.velenje.com takoj odzvala množica s krvoželjnimi izjavami. "Če so se spravli nekoga mučit, bi blo treba zato, da se spet vzpostavi kozmično ravnotežje, na enak način mučit njih. // Druga metoda: na Japonskem so včasih take fante strokovno pretepli ob prisotnosti staršev in zdravnika," je svoje stališče predstavil neki Semafor. Ob njem so se zbudili zagovorniki smrtne kazni, Golega otoka itd. "Sem absolutno za uvedbo dosmrtne zaporne kazni. Zdaj imamo 30 let najvišje kazni, kar je najmanj v Evropi. To, kar se zdaj dogaja v Sloveniji, ni več normalno. Mladi prestopniki so očitno dobili krila - dobiš si enega Čeferina, Nosanovo, Senico ali ostalo odvetniško sodrgo - pa lahko ubiješ vse! Naše sodstvo in tožilstvo je tik pred razpadom," je zatrdil Toyo. "Pretepst ko vola vse po vrsti!!! Pa 20 let zapora, pa celo otroštvo jim uničit. Hja, nasledni bo preštudiro, če bo kaj takega naredu ... drgač pa je itak vsega kriva droga," je dodal SaGa.

Niso obšli primerjave med znanim primerov izživljanja nad mački v Kranju in šoštanjskim mučenjem. "V Kranju si je naša mladež (naš up) privoščila mačke, v Šoštanju klošarja, jutri pa prideš TI na vrsto. Pa pravijo, da smo ljudje na vrhu evolucijske piramide." Tisti, ki ne verjamejo v pravosodni sistem, so se sklicevali na "pravičnost" policistov, češ, imajo blagoslov. "Sej jih bodo policaji v lukni prebutali, pa jim dali podpisati, da se jih niso dotaknili ... edino prav bi bilo." Ali kar na samoorganizacijo: "Drgač pa ob takem sodstvu nam ostane le še, da se začnemo sami oboroževati, če čemo preživeti v takšnem okolju."

Na spletu so bili soglasni kot v tropu - nobenega glasu, da nasilje rodi še večje nasilje. Ostalo jim je le organizirati odbor za linčanje in sklicati referendum: ali ste za vzpostavljanje kozmičnega ravnotežja? Dalje po točkah, od brc do steklenice ...

Na šoštanjskih ulicah, prepojenih z industrijskim vonjem po bogsigavedi čemu, bistveno drugačnih, nekoliko omiljenih izjav, ne boste slišali. Za eno mizico v lokalu so se prebudili kulturniki, češ premalo denarja se namenja za mladino. Čeprav je v okviru občine Šoštanj registrirano precejšnje število različnih društev in klubov - od šahovskega do kuharskega. Za drugo mizico se spet govori o slabih razmerjih v samem mestu: droge, revščina itd. Pa vendarle ob pregledu podatkov o občini Šoštanj, kjer živi 8111 prebivalcev, od njih pa je 5554 starih od 15 do 65 let, ugotovimo, da je med slednjimi samo 290 brezposelnih. Kar znaša kakih 5 %. Za primerjavo - brezposelnost na območju Evropske unije je letos marca znašala 8,7 %. Ulice so na videz urejene, zapuščena stavba, kjer se je zgodil umor, pa je skorajda edina zgradba, ki je bila v mestecu prepuščena zobu časa. Natakarica je naglas razlagala, kako jo je tepel fant in ga je prijavljala policiji. Naposled se je s starim izvodom Slovenskih novic pojavil še velikan z listkom papirja, ki ga je rad razkazoval na okrog. Na papirju, potrdilu, je pisalo, da so ga ravnokar začasno izpustili iz zapora. S prstom je kazal v časopis in se hvalil s tem, da so tudi o njem poročali novinarji.

Na policijski upravi Celje so zatrdili, da Šoštanj ne izstopa po številu kaznivih dejanj. Starejše gospe pred blagovnico pa so z besedno melodijo republik bivše Jugoslavije momljale: "Če so to storili z njim, potem se lahko spravijo na kogarkoli od nas. Kje je bila policija?" Policija je v petek izdala poročilo: "Pri obdukciji je bilo ugotovljeno, da je pokojni umrl zaradi poškodb, prizadejanih med pretepom - odpoved dihanja."

povezava