Norčevanje iz zdrave pameti

Pred leti, točneje februarja leta 2001, so na vrata srednje šole v angleškem Cannocku potrkali agenti specialne policije. Ravnatelj se je seveda prestrašil, policisti so imeli utemeljen sum, da nekdo od njegovih dijakov ogroža mednarodno varnost. Angleže so namreč ameriški kolegi iz Cie opozorili, da je s šolskega računalnika v Belo hišo prišlo več e-mailov, v katerih so Bushu grozili s smrtjo, nekaj izmed njih pa je vsebovalo tudi "nespodobne" opazke o radoživih Bushevih hčerkah. "Cia je vedela, kateri računalnik je bil uporabljen, in v nekaj sekundah smo odkrili, kdo je bil za tipkovnico," je pozneje pojasnil šolski ravnatelj. Stvar je bila resna, policisti so se pogovorili z nekaj fanti, glavnega kolovodjo, najstniškega dijaka, pa so "zaradi neslane šale" kar hudo okarali. A do ovadbe, sodne preiskave in obsodbe ni prišlo, dijak je ostal anonimen, šola pa je na svojih računalnikih uvedla varnostni sistem, ki naj bi preprečil "podobne neslanosti". Računalniški šaljivec pa je imel srečo, skoraj sočasno so namreč v ameriškem Ohiu v mladostniški zapor strpali dijaka, ki je v elektronski pošti svojemu predsedniku zapisal, da ga ne mara in da ga bo ubil. Podobno se je pred tedni zgodilo z nekim nemškim državljanom, ki mu zaradi elektronskih groženj ameriškemu predsedniku grozi izgon iz ZDA. Če torej groziš ameriškemu predsedniku, je bolje, da tega ne narediš v ZDA. Država, ki so ji ubili že kar nekaj predsednikov, ima spisan celo poseben zakonski člen, ki sankcionira grozeča pisma, naslovljena na Belo hišo. Za primerjavo: Slovenija recimo v kazenskem zakoniku nima določila, ki bi posebno prepovedovalo grožnje najvišjim državnim uslužbencem.

Iz Slovenije z ljubeznijo

In tako je bilo očitno tudi tistega lepega dne, ko sta se na Brdo počasi odpravljala Bush in Putin. Iz Slovenijo je ponoči v Belo hišo prišlo sporočilo. "Predsednik, rešite Zemljo, vi riti, ubili vas bomo v Ljubljani. Dobrodošli." Sporočilo je poslal Tomi Sluga, tako za hec, v večernih urah, s svojega računalnika, brez kakšnih zaščit, s Siolovega elektronskega naslova, za katerega ni težko ugotoviti, kdo je njegov lastnik. Sluga torej svoje identitete ni želel prikriti. Ko ga je zjutraj malce zapekla vest in se je hotel opravičiti, ga je v elektronskem poštnem predalu čakal odgovor, ki ga je v zahvalo poslala predsednikova avtomatska tajnica. Vsebina je bila protokolarno vljudna. Pač v slogu, da so vsakršne ideje in pripombe za Busha in Belo hišo zelo pomembne. Sluga je mislil, da se je zgodba o nočnem pismu končala. A ni bilo tako, z varnostniki predsednika Busha se pač ni šaliti. Slovenska policija je nekaj dni po elektronskem sporočilu dobila obvestilo, da je nekdo grozil predsedniku Bushu. Ker se Sluga ni skrival za kakšnimi psevdonimi in ker je uporabljal domači računalnik, ga ni bilo težko najti. Slovenski policisti so Slugi zasegli računalnik in tožilec je spisal ovadbo. Razlog? Poskus kaznivega dejanja ogrožanja oseb pod mednarodnim varstvom. Takšna kazniva dejanja so sicer posebno huda, uvrščena so pod kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo in kazenski zakonik zanje predvideva tudi dolge zaporne kazni.

V ponedeljek se je na murskosoboškem sodišču začelo in tudi končalo sojenje. Tožilec je želel dokazati, da se obtoženi Sluga s sporočilom ni šalil, po njegovem mnenju pa naj bi bil eden izmed dokazov tudi dejstvo, da obtoženec ni ravno velik simpatizer predsednika Busha. Odvetnik je dokazoval nasprotno, Slugovo sporočilo Bushu naj ne bi imelo elementov kaznivega dejanja. Sodišče je po enournem premisleku sprejelo nenavadno odločitev. Tomi Sluga je bil spoznan za krivega, zaradi nočnega sporočila Beli hiši mu je sodnik prisodil štiri mesece pogojnega zapora. S preskusno dobo dveh let. Slovenija je tako obsodila osebo, ki naj bi po mnenju sodišča resno ogrožala življenje ameriškega predsednika.

Politična presoja?

Kako to, da je bil Sluga obsojen? Pri podrobnem prebiranju kazenskih določb postane jasno, da je tožilcu uspelo sodišče prepričati, da je bila varnost predsednika Busha ogrožena in da je bila Slugova grožnja resna. Tako vsaj določa 389. člen kazenskega zakonika. Mnenje sodišča pa je najmanj nenavadno. Zaradi nočnega elektronskega sporočila Bush gotovo ni bil ogrožen, saj pismu ni bil pridan kakšen virtualni antraks, zaradi katerega bi razneslo predsednikov računalnik. Prav tako je malo verjetno, da je Bush pisemce sploh prebral. Stopnja predsednikove ogroženosti se zaradi Slugovega sporočila torej ni povečala, prav tako pa se Bush zaradi sporočila ni počutil kaj bolj ogroženega, kot je za predsednika ZDA običajno. Ravno nasprotno, v Ljubljani je bil videti zelo sproščen, demonstranti pa so bili več kot 30 kilometrov stran. Tako ni jasno, zakaj je sodišče menilo, da Sluga ogrozil varnost ameriškega predsednika.

Sodišče pa je še bolj nenavadno ravnalo pri drugem pogoju. Po mnenju sodnega senata je bila Slugova grožnja resna. Sluga naj bi se torej zavedal lastne grožnje, hkrati pa naj bi jo hotel tudi realizirati. Kaj sploh pomeni izraz resna grožnja? V komentarju kazenskega zakonika je zapisano, da je pojem resna grožnja uporabljen takrat, kadar napovedano dejanje ne dovoljuje dvomov, da bo tudi izpolnjeno. A pri Slugovem primeru je bilo ravno obratno. Sluga je sporočilo poslal v šali, hkrati pa se je na sodišču pokazalo, da Sluga ni imel niti namena niti nobenih objektivnih možnosti, da bi svojo grožnjo lahko uresničil. Če bi se Sluga vadil v postavljanju bomb, če bi vsako jutro streljal na strelišču, če bi se poskušal pomešati med akreditirane novinarje ali pa če bi pripravljal strupene kemične snovi, bi lahko sodišče presodilo, da so obstajale objektivne možnosti za atentat. Grožnja bi bila morda vsaj malo resna tudi tedaj, če bi bil Sluga povratnik, če bi bil kdaj že kaznovan zaradi podobnega dejanja. A Sluga za zdaj ni bil nikoli kaznovan, niti za težja niti za lažja kazniva dejanja. Prav tako se ni vadil v streljanju, mešanju kemičnih strupov in postavljanju bomb. Ravno nasprotno, Sluga zavrača nasilje, ne mara orožja in zato je opravil tudi civilno služenja vojaškega roka. Njegova grožnja je bila torej nerealna, elementov ogroženosti in resnosti kaznivega dejanja pa sploh ni bilo. Odločitev sodišča je tako velik pravniški spodrsljaj. Seveda je težko špekulirati, zakaj je sodišče mislilo drugače. Morda je sodni senat površno prebral pravne paragrafe, morda so Slugo kaznovali "za vzgled", morda pa jih je pri odločitvi zavedla tudi svetla podoba domnevno ogroženega Busha.

Že v torek zgodaj zjutraj, le nekaj ur po obsodbi, se je pojavila internetna stran, ki Slovence poziva, naj zaradi solidarnosti do Sluge v Belo hišo pošljejo podobno elektronsko sporočilo. S temi dejanji želijo združeni Avtonomni aktivisti, kakor se je skupinica poimenovala, protestirati proti sistemu, v katerem je neresna grozilna poved v elektronskem sporočilu na lestvici spornosti postavljena daleč pred množico trpečih in mrtvih. Avtonomneži hkrati dodajajo, da s svojimi pozivi nikakor ne podpirajo groženj, pozivov k umoru ali k drugim nasilnim dejanjem. A solidarnost se ni nehala le pri "grozilnih" pismih, ki so iz Ljubljane začela romati v Belo hišo. V petek se je točno opoldne pred vrhovnem sodišču začela "teroristična zabava" v podporo obsojenemu Slugi. Poleg internetnega dostopa, kjer so lahko udeleženci Bushu poslali prijazno elektronsko pisemce, je imela prireditev tudi bolj "karitativen značaj". Pred "terorističnim sodiščem" so udeleženci zbirali prostovoljne denarne prispevke, saj obsojeni Sluga ni imel dovolj denarja, da bi se na obsodilno obsodbo pritožil.

In še nekaj, v zadnjih letih nobena izmed varovanih oseb v Sloveniji ni vložila predloga za uradni pregon osebe, ki naj bi ji grozila. V urad predsednika republike sicer včasih zaidejo kakšna sporočila, ki pa so večinoma žaljiva, le včasih grozilna. Pravijo, da na njihovo vsebino in frekvenco vpliva tudi lunin cikel.

p.s. Vsi, ki bi radi svoj prispevek nakazali neposredno na tekoči račun Tomija Sluge, lahko to napravite z nakazilom na TRR 02341-1838898010, Tomi Sluga - pravna pomoč, Nova Ljubljanska banka /Gornja Radgona/