gospodarstvo / Pivo in stranke

Prvega marca bo vodenje Pivovarne Union prevzela nova uprava. Zdi se, da se bo s tem končala tudi "pivovarska vojna", merjenje moči med tremi pivovarnami, vlado, vladnimi uradi, koalicijskimi strankam, opozicijo ter lobisti. Tik pred božičem so namreč lastniki Pivovarne Union postavili nov nadzorni svet, ta pa je 22. januarja imenoval tudi novo vodstvo. Prejšnja uprava je bila v dobrih odnosih z 41-odstotno lastnico, belgijsko multunacionalko Interbrew. Slabo pa se je razumela s 47-odstotnim lastnico, Pivovarno Laško. Nova uprava zagotovo ne bo negativno nastrojena do največje lastnice, Pivovarne Laško. S tem pa se bo najverjetneje končala zgodba, polna zapletenih in nenavadnih zavezništev, ki se je začela leta 2000.

Kaj se je dogodilo? Sredi leta 2000, le nekaj tednov zatem, ko je Slovenija dobila novo vladajočo koalicijo, so se lastniki Pivovarne Union zbrali na redni skupščini. Če je vladajoča koalicija pod vodstvom LDS v preteklosti poskrbela, da so v nadzorne svete podjetij, kjer sta imela pomembnejše lastniške deleže Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, prišli ljudje, blizu vladajoči koaliciji, je julija 2000 sorodno taktiko uprava tudi nova, "pomladna" koalicija. V nadzorni svet Pivovarne Union je postavila svoje ljudi. Koalicija, ki je vlado prevzela poletu 2000, je sicer dokaj učinkovito prevzela nadzor nad paradržavnima skladoma ter drugimi podjetji v državni lasti, posebnega vpliva v industriji pa si vendarle ni pridobila. Pivovarna Union je bila v resnici ena redkih gospodarskih družb, v kateri si je nova vladajoča koalicija zagotovila občuten vpliv.

Že julija 2000, pred prihodom novega nadzornega sveta, se je šušljalo, da se bo Pivovarna Union lotila ekspanzije in da namerava prevzeti Fructal. Novembra 2000 so ljubljanski pivovarji res napovedali prevzem ajdovske tovarne sokov. V Fructalu, ki - mimogrede - zaposluje več ljudi kot Pivovarna Union, nad idejo ljubljanskih pivovarjev niso bili navdušeni. Pivovarna Union se je zato lotila izčrpavajočega nedogovorjenega prevzema. In če je januarja 2001 Pivovarna Union prevzela ajdovski Fructal, je sredi leta 2001 Pivovarna Laško sporočila, da kupuje četrtinski delež Pivovarne Union.

Ena od dimenzij "pivovarske vojne" govori o možnih strankarskih ozadjih. Če smo lahko predsednika nadzornega sveta Pivovarne Union Jakoba Piskernika med lokalnimi volitvami leta 2002 srečali na kandidatni listi ZLSD, je član NS Alfred Killer leta 2000 kandidiral na listi NSi. Član NS Dušan Mikuš pa je praktično hkrati z imenovanjem v nadzorni svet pivovarne postal tudi državni sekretar na obrambnem ministrstvu, ki ga je tedaj vodil Janez Janša.

Na drugi strani bi lahko ugotovili, da je predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek nekajkrat nastopil na lokalni kandidati listi LDS, v nadzornem svetu Pivovarne Laško pa bi prav tako našli osebe iz vplivnega levo-liberalnega gospodarskega omrežja.

Ko je julija 2001 Pivovarna Laško sporočila, da kupuje četrtinski delež Uniona, to ni bil le poskus Laščanov, da pridobijo pomemben del ljubljanske firme. Z določeno poenostavitvijo lahko uganemo, da Laščani rahlo gravitirajo proti levo-liberalni opciji, med nadzorniki Pivovarne Union pa smo našteli par pomladnikov. Dejstvo, da je Pivovarna Laško stegnila roke proti Unionu, bi lahko razumeli tudi kot poskus liberalcev, da posežejo po podjetju, ki ga imajo pomladniki za svojo interesno sfero.

Nadaljevanje je znano, a paradoksalno. Pivovarna Union se je pred Laščani branila tako, da je zaveznika poiskala v Belgiji. Podjetje, ki je nekako sodilo v "interesno sfero" domovini zvestih pomladnikov, je zaveznike iskalo v tujini. Navijači Laščanov, povezanih z "nepatriotskimi" levo-liberalnimi silami, so nastopali z gesli o obrambi nacionalnih interesov. Laščani so hkrati komentirali, da je početje uprave ljubljanske pivovarne sramotno.

Laščani so bili pri kupovanju delnic Uniona bolj spretni. Belgijski Interbrew je ob tem trdil, da so poteze Laščanov sporne, češ da nakup ni bil izveden skladno s pravili, Laščani pa so dokazovali, da so ravnali zakonito. Julija lani sta se z odprtim pismom oglasila predsednika NSi in SDS dr. Andrej Bajuk in Janez Janša. Vlado sta spraševala, s kakšnimi ukrepi bi ta preprečila oblikovanje pivovarskega monopola, na kakšen način bo zaščitila delovna mesta v Pivovarni Union ter kaj bo naredila glede ugotovitev, da je Pivovarna Laško delnice Uniona kupovala prek povezanih oseb. Ali vlada še podpira prihod svežega kapitala v slovensko gospodarstvo, sta spraševala. Dr. Bajuk in Janša. Podobno vprašanje je na predsednika vlade oktobra 2003 naslovil poslanec SDS dr. Miha Brejc. Bruseljskim lobistom, povezanim z Interbrewom, se je ob tem dozdevalo, da bi bili politiki iz pomladnih strank najboljši zavezniki. Hkrati pa je v drugi polovici lanskega leta postalo bolj ali manj jasno, da se čas, ko so pomladniki imeli določen vpliv v ljubljanski pivovarni, izteka. Član nadzornega sveta Pivovarne Union Mikuš je odstopno izjavo napisal že leta 2002; nekdanji državni sekretar na obrambnem ministrstvu in izvedenec za varnostna vprašanja je namreč postal direktor ajdovske tovarne sokov Fructal. Na koncu lanskega oktobra pa so odstopne izjave napisali še trije člani nadzornega sveta Pivovarne Union.