romi / Vsi hočejo mir

Pretekli teden je v Bučni vasi, ki je nekakšen podaljšek Novega mesta, konflikt med romsko populacijo in slovensko skupnostjo iz pasivne napetosti prešel v fazo prerivanja in prvih, sicer lažjih telesnih poškodb. Krajevna skupnost (KS) Bučna vas, krajani katere po besedah podpredsednika Silvia Mesojedca niso zadovoljni z razmerami v romskem zaselku Brezje, so drugič v tem letu omejili promet na edinem krožišču v Novem mestu.

Po prvem protestu je KS napovedala državljansko nepokorščino in državnim organom za ukrepanje postavila rok - 31. februar. Vendar pričakovanih državnih ukrepov ni bilo. KS Bučno vas, kakor je povedal podpredsednik, motijo še vedno iste reči: kurjenje odpadnega materiala v Brezju, streljanje in nenadzorovano širjenje romskih naselbin - zazidava tujih parcel. Zategadelj oziroma za sosedstvo z Romi vztrajno zahtevajo denarno kompenzacijo in oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj naj bi bila zemljišča zaradi bližine Romov manjvredna.

Čeprav so organizatorji protesta tudi za to akcijo zatrdili, da je naperjena predvsem proti nedejavnosti države, so se na kraju dogajanja tokrat oglasili tudi Romi. Užaljeni zaradi trditev funkcionarjev KS v javnosti, češ da Romi kradejo in podobno, so na dogajanje nadvse emocionalno reagirali. Nekaj Romov se je odločilo za povračilno blokado ceste, ki pelje skozi Brezje proti Mirni Peči. Po nekaj glasnih pripombah na krožišču pa so se pripadniki nasprotnih taborov začeli prerivati. V ospredje ponedeljkovih televizijskih novic je prišel razburjeni Rom, ki je mahal z bankovci in jih ponujal protestnikom. Podpredsednik KS Bučna vas je dogodke za televizijce komentiral: "Romi so začeli s fizičnim obračunavanjem ..."

Razkol

Mesojedec je za Mladino posebej dejal, da mu je resnično žal, da je prišlo do konflikta ter da se je razkol med Romi in vaščani povečal, čeprav je KS le hotela opozoriti na nedejavnost države. V imenu krajanov je dodatno izrazil zaskrbljenost glede higienskih razmer v Brezju: "Kdo nam lahko zagotavlja, da v tej svinjariji, ki jo imajo, ne bo izbruhnila epidemija kakšne bolezni? Kakor to danes vidimo drugod po svetu." Iz ravnanja Romov med protestom, ki smo ga lahko zasledili na televiziji, pa lahko po mnenju podpredsednika tudi sklepamo o tem, kakšni so to ljudje. "Saj ste videli, kako je razmetaval denar po tleh. Očitno jim denar nič ne pomeni ..."

Razmetovalca denarja smo ujeli pred njegovo hišo, ko je pral svoj avto. Nos očeta dveh hčera Zorana Grma je krasila sveža odrgnina. Pojasnil je, da je poškodba posledica njegovega poseganja v prerivanje med Romom in protestniki. "Lahko bi bil kdo poškodovan, pa sem se vmešal in sem jih dobil ..." In zakaj ste ponujali denar? "Zahtevajo odškodnino za sosedstvo z nami, pa sem rekel - evo, vzemite, če je že ne morete iztržiti od države. Iz principa. Un pa je rekel, da je to njegov denar, provociral me je. Saj to je denar, ki sem ga sam prislužil."

Romi, ki so se sredi Brezja nemudoma zbrali v manjši krog, so se naglas pritožili zoper posploševanja. "Vsak Rom ima ime in priimek. Od vseh Romov na Slovenskem jih je 10 % problematičnih. Če se pa kaj zgodi, ne pišejo, ta in ta Rom je kriv za to in to. Ampak kar - Rom iz Brezja. Potem pa moramo vsi odgovarjati za enega."

Grm je tudi ovrgel govorice o bajni državni pomoči: "Kot štiričlanska družina dobimo 87.000 sit, kar je malo več kot dvajset tisočakov na osebo. Saj tudi brezposelnih Slovencev, ki dobivajo državno pomoč, ni malo. Za šolanje otrok in ostale stvari pa plačujem kot ostali slovenski državljani." Ženske so na zahtevo moških začele prinašati iz hiše potrdila o plačanih računih. "Pravijo, da ne plačujemo položnic. Zato jih tudi oni ne bodo. Poglejte," je mlajši Rom pokazal šop ožigosanih potrdil. A kljub razburjenosti se možakar, čigar videz ni izdajal romskih korenin, ni hotel postaviti pred fotoaparat. "Razumem ga. Za ženo nima Romkinje in se noče izpostavljati ... A če ne bomo držali skupaj, ne bomo nikamor prišli," je komentiral Grm. Romi so se odločili, da bodo tudi oni imeli sestanek ter da se bodo v primeru tretjega protesta s strani KS Bučna vas zbrali pred občino: "Zahtevali bomo službe."

Toda sodeč po besedah Jelenke Kovačič, ki je podpredsednica Zveze Romov Slovenije za dolenjsko območje, to še zdaleč ni edina stvar, zaradi katere bi lahko Romi iz Brezja protestirali. Najbolj problematičen se ji zdi vrtec. "Gnila baraka je slabša kot štala, v njo ob slabem vremenu vdira voda in nima niti igrišča." V hišah, ki so bile nekoč zgrajene z državno pomočjo, so v zidovih nastale velike razpoke. A razen evropskih uradnikov, ki so se v romskih domovih oglasili pred kratkim, se za to noben ne zanima. "Sploh pa mi ni jasno, zakaj so pred leti začeli graditi naselje na tej lokaciji, če so že takrat okoliški prebivalci močno nasprotovali." Jelenka se dobro spominja, da so vaščani iz obmejne vasi že ob postavitvi prvih hiš odločno nasprotovali, da bi se "romski privesek" imenoval enako kot njihovo naselje. "Zato so Romi spremenili osebne, da namesto starega imena piše Brezje."

Enotnost

Za nastali konflikt je po mnenju podpredsednice Zveze Romov kriva občina. Saj po njenih informacijah niso imeli urejene dokumentacije, da bi se prijavili, kot to počnejo druge občine, na državne razpise. Jelenka, katere stari starši živijo v Brezju, je ostro kritizirala sedanjega župana Novega mesta Boštjana Kovačiča, ki se je med Romi oglasil le v času predvolilnega boja ter se s piškoti in kavo poskušal prikupiti Romom in s tem iztržiti kakšen volilni glas več. Občinskega referenta, zadolženega za romska vprašanja, pa nikoli ne dobi niti v pisarni niti na telefonu. "Gospod podžupan Miloš Dular, ki se naj bi tudi ukvarjal z romsko problematiko, pa je, ko smo ga poklicali na sestanek, rekel, da je s težavami Romov slabo seznanjen. Ter da mora prebrati še kakšno knjigo o tem. In ko smo ga povabili drugič, je bilo isto."

Če odmislimo emocionalni naboj, s katerim nastopajo slovenski krajani proti romskim prebivalcem, in obratno, so si v pritožbah v mnogočem podobni: vsi hočejo mir. Kar se pa tiče obtožb zoper nedejavnost občine, sta podpredsednika KS Bučna vas in Zveze Romov Slovenije enotna. Še več, kar se tiče državne nedejavnosti, je podobnega mnenja tudi podžupan Dular, ki svojo funkcijo v Novem mestu opravlja neprofesionalno. "Marsikaj je bilo prepuščeno stihiji. Država se je ukvarjala s kupovanjem kratkoročnega socialnega miru. In zadeve, ki so se nabirale v zadnjih desetih, petnajstih letih, naenkrat prihajajo na plan."

Za zdaj so člani KS Bučna vas z drugim prometnim protestom dosegli, da se bo novomeški občinski svet sestal na izredni seji 19. februarja in se odločil, ali naj ustreže že navedenim zahtevam krajanov. Poleg tega je podžupan prepričan, da bi se morali opredeliti o mejah in načinu ureditve vseh romskih naselij v občini, saj so problemi tudi v Šmihelu, Birčni vasi in še drugje. Ta čas pa so v neposredni bližini Novega mesta - v Trebnjem, opogumljeni z uspehom KS Bučna vas, konec tedna protestirali tudi prebivalci Male Loke. Od občine so zahtevali, da v desetih dneh poskrbi za preselitev po njihovem nasilne romske družine. Če njihovih zahtev ne bodo izpolnili, bodo za preselitev poskrbeli sami.