Odpirajoča dežela

Še pred nekaj leti je Slovenija veljala za deželo, ki je dokaj zaprta za tuja vlaganja, v zadnjem času pa so se stvari spremenile

Miha Štamcar  |  Mladina 10  |  14. 3. 2004

Od tujcev v Sloveniji daleč največ vlagajo Avstrijci. Vsaj uradno. Po podatkih Banke Slovenije so naši severni sosedje leta 2002 v Sloveniji vložili več kot milijardo evrov. In s tem so poskrbeli za kar tretjino vseh tujih naložb pri nas. Kaj pa drugi? Investicije drugih držav so v primerjavi z avstrijskimi krepko nižje. Številko, primerljivo njihovim naložbam, dobimo šele, če seštejemo naložbe Nemčije, Švice in Francije. Torej šele, če seštejemo naložbe držav, ki so se istega leta uvrstile tik za Avstrijo.

Nepreglednost tujih vlaganj

Vendar stvari niso tako enostavne. O tujih vlaganjih v našo državo je na voljo cel kup informacij. Verodostojnih podatkov o tujih naložbah pri nas pa je pravzaprav zelo malo. In kako naj vemo, kateri podatki so verodostojni, glede na to, da večini podatkov, ki krožijo, manjka kakšen bistven detajl, ali vir ali pa konkretne številke? In glede na to, da so si nekateri podatki celo nasprotujoči? Na primer, kljub temu, da Banka Slovenije beleži, da avstrijska vlaganja predstavljajo tretjino vseh tujih naložb pri nas, lahko zasledimo tudi podatek, da naj bi bila avstrijska kar polovica vseh naložb. Za kako zelo različne informacije gre in kakšno zmedo povzročajo, priča tudi nedavni primer iz Bosne in Hercegovine (BiH). Februarja je avstrijski veleposlanik v BiH Gerhard Jandl objavil novico, da je Avstrija s 500 milijoni evrov vložka postala največji investitor v BiH in da je na prvem mestu prehitela Slovenijo. Le nekaj dni zatem pa je s povsem drugačnimi podatki postregla bosanska zunanjetrgovinska komora. Po uradnih podatkih je bila najpomembnejša tuja investitorka v BiH v zadnjih letih Hrvaška. Avstrija je šele druga, Slovenija pa tretja.

Že omenjeni podatek Banke Slovenije o avstrijskih vlaganjih v Sloveniji je pravzaprav edini verodostojni podatek. Podrobnejše informacije o prilivu avstrijskega kapitala so namreč v naši državi dobro varovana skrivnost. Katera avstrijska podjetja stojijo za naložbami v Sloveniji? V katera slovenska podjetja so vlagala denar? In predvsem, za kolikšne zneske je šlo? Žal lahko o tem le ugibamo. Največjih avstrijskih investitorjev nam niso znali našteti niti v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) niti v Agenciji RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije. Na GZS so nam sicer postregli z nekakšnim seznamom največjih avstrijskih investitorjev, a nam niso znali povedati, ali so to sploh vse največje investicije, kaj šele, koliko je stala vsaka izmed njih. Tudi ko smo se obrnili na Banko Slovenije, ki sicer edina pri nas zbira te podatke, smo ostali brez odgovora. Pojasnili so nam le, da Banko Slovenije k molčečnosti o posamičnih investicijah zavezuje zakonodaja. V Banki Slovenije so nam zato svetovali, naj se obrnemo na avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani, vendar tudi tam podatkov o njihovih konkretnih investicijah niso želeli razkriti.

Tako smo si morali pomagati s podatki, ki so pač dosegljivi. Avstrijci imajo pri nas okoli 700 podjetij, od tega le približno deset odstotkov predstavništev in podružnic. V ostalih podjetjih imajo vsaj 10-odstotni lastniški delež. Zanimivo pri tem je, da v Sloveniji za avstrijsko podjetje štejemo tudi marsikatero podjetje, ki sploh ne izvira iz Avstrije. Recimo nemški Henkel. Razlog je seveda v tem, da se je Henkel odločil k nam vstopiti prek svojega podjetja Henkel Austria. Pri GZS priznavajo, da ne vedo, koliko tujih podjetij se je odločilo v Slovenijo vstopiti na takšen način, priznavajo pa, da njihove naložbe vsekakor štejejo k pritoku avstrijskega kapitala, čeprav za njimi v resnici stoji kapital kake druge države.

Podpredsednik GZS za mednarodno gospodarsko sodelovanje Cveto Stantič vidi več razlogov, zaradi katerih so postala avstrijska podjetja največji tuji investitor pri nas: "Najpomembnejši pa se mi zdi ta, da sta znala Avstrija in avstrijsko gospodarstvo zelo jasno in smelo opredeliti svoj interes na slovenskem trgu že takoj po osamosvojitvi, ko so nas druge države gledale še kot del tveganega in nestabilnega Balkana." Stantič tudi pravi, da bodo v prihodnje Avstrijce v Sloveniji zanimale panoge, kot so bančništvo, trgovina, informacijska tehnologija, elektroindustrija, strojegradnja in kovinska industrija. Skratka, razen redkih izjem, področja, ki zanimajo tudi slovenska podjetja.

Avstrijska priložnost

V zvezi z dosedanjimi tujimi investicijami pri nas se pojavljata dve vrsti kritik, prva zaradi prevzemov in druga zato, ker so tuje naložbe usmerjene predvsem v terciarni sektor, v trgovino, bančništvo in telekomunikacije. Rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger meni, da je bila Slovenija doslej razmeroma zadržana do tujih naložb in da so ravno zaradi tega tuji vlagatelji še vedno nezadovoljni z našo privatizacijo. "To pa se mi zdi najboljši znak, da je bila razmeroma dobra," meni Mencinger in dodaja, da je dala tranzicija ravno Avstriji največje možnosti. "To ne velja le za Slovenijo, ampak za vse vzhodne države, ki so jih Avstrijci najbolje poznali zaradi skupne preteklosti, pa tudi bližina je bila pomembna. Sami priznavajo, da so imeli od tranzicije bistveno več koristi kot kdorkoli drug in da se jim je to poznalo pri rasti družbenega proizvoda. Obstajajo raziskave, ki kažejo, da je donos na kapital v vzhodnoevropskih deželah trikrat večji kot donos na kapital kje drugje. To je povezano s privatizacijo, ki je bila večinoma takšna, da so tujci podjetja pridobili zelo poceni. Šlo je v glavnem za prevzeme, to pa so bili v dobi 'evforične' privatizacije, ki je bila tudi politično pogojena, zelo poceni nakupi." Avstrijci so vedeli, da slovenski trg ni tako majhen, kot je majhno število prebivalcev tega območja. Veliko ljudi namreč še ne pomeni velikega trga, če so ti ljudje zelo revni. "Slovenija je bila za velike multinacionalke po svoje premajhna, ker ni šlo za velik trg, hkrati pa je bila zaradi razmeroma visoke življenjske ravni delovna sila pri nas predraga," pravi Mencinger.

Vodja parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in opazovalec v evropskem parlamentu Jelko Kacin pa opozarja tudi na občasne pokroviteljske poteze naših sosedov. "Avstrija je v Sloveniji tradicionalno prisotna s svojimi investicijami iz preprostih zgodovinskih dejstev. Prvi razlog je v tem, da je bila del Avstro-Ogrske, kjer je sodila pod Dunaj in ne Budimpešto. Drugi razlog pa je v tem, da Avstrijci vedo, da je Slovenija v času Jugoslavije prispevala četrtino njenega BDP in več kot tretjino izvoza. Gre tudi za to, kako širši krog Avstrijcev dojema ta prostor. Avstro-Ogrska je razpadla leta 1919. Od takrat še ni minilo sto let in v Avstriji se je skozi generacije ohranjeval občutek, da gre za njihovo nekdanje ozemlje. Zato tu in tam pride tudi do pokroviteljskega oziroma vzvišenega pristopa do Slovencev." Sicer pa je prepričan, da Avstrija v Sloveniji ravna podobno kot Slovenija na jugovzhodu Evrope: "Avstrijci vedo, da obstajajo določene možnosti, zato investirajo. In moramo biti načelni. Tuje investicije so za nas dobrodošle in če drugih ni, hvala bogu, da so tu vsaj avstrijske."

Avstrijski trgovinski svetnik v Sloveniji Georg Krauchenberg vidi še nekaj razlogov za prisotnost Avstrijcev v Sloveniji: "Prvi je gotovo bližina slovenskega trga, ki je za avstrijska podjetja zelo pomemben, čeprav glede na to, da ima Slovenija dva milijona prebivalcev, ni velik. Imamo veliko majhnih in srednje velikih podjetij, za katera je Slovenija gotovo zelo pomemben trg. Imate dobro izučeno, kakovostno in zanesljivo delovno silo. Izdatek na osebo je zaradi tega precej visok in plače v Sloveniji so višje kot v drugih državah Vzhodne Evrope, ki se pridružujejo EU. Poleg tega imate visoke standarde kakovosti." Krauchenberg pravi, da njegovi rojaki v Sloveniji največ vlagajo v papirno industrijo, v proizvodnjo materiala za gradbeništvo, v strojno industrijo in v proizvodnjo cementa. Drugi segment investicij sestavljajo vlaganja v trgovinsko dejavnost, saj so k nam pripeljali podjetja, kot so OMV, Baumax in Spar, ki je zanimiv tudi zato, ker ga Avstrijci štejejo za svojega, čeprav so nam v podjetju Spar Slovenija povedali, da njihov lastnik domuje v Švici. Poleg tega imajo pri nas franšize kar štiri močne avstrijske banke (Bank Austria Creditanstalt, HYPO Alpe Adria Bank, Raiffeisen Krekova banka in Oesterreichische Volksbanken). Tu so še Mobilkom (Si.mobil), Henkel Austria, Hermes Plus, Porsche, Mueller, Drogerie Markt, Bramac, Grawe, Hervis, Neckermann, Europlakat, Rutar, Styria (Žurnal, Dnevnik) ... Tudi Brigl & Bergmeister (Papirnica Vevče) in Siemens pri nas nastopata kot avstrijski podjetji.

"Pred kratkim sem izvedel, da pri podjetjih iz strojne in avtomobilske industrije obstaja potreba po tem, da bi nadomestne dele in materiale proizvajali v Sloveniji, in da tu iščejo partnerje. Pred božičem sem govoril s predstavniki veliko podjetij in spraševali so me, ali bi bilo v Sloveniji mogoče izdelovati materiale, zato menim, da obstaja velika priložnost za slovenska podjetja. Prepričan sem, da se bo z vstopom v EU veliko avstrijskih podjetij zanimalo za vstop na slovenski trg. V prihodnje upamo, da se bodo regije tesneje povezale in da bi na primer avstrijska in slovenska Štajerska lahko nastopali kot ena gospodarska regija. Prepričan sem, da bo še več skupnih poslov Maribora in Gradca, kot jih je bilo v preteklosti. Zaradi skupnega nastopa bi bili lahko Avstrija in Slovenija še zanimivejši za druge investitorje. Glede na to, da se slovenska zakonodaja harmonizira z zakonodajo držav članic EU, bo obojim, Slovencem in Avstrijcem, veliko lažje uvažati in izvažati. Za nas bo novo področje kmetijskih izdelkov, ki nam bo, pravzaprav obema stranema, omogočilo večji izvoz in povezovanje in morda tudi združevanje podjetij s tega področja," je optimističen Krauchenberg.