Novogradnja
Kako teče zidava bodoče vladajoče koalicije
Ali H. Žerdin | Mladina 42 | 24. 10. 2004

Vsak dan bolj vitalni Anton Rous, predsednik Desusa
© Denis Sarkić
Gradi se nova vladajoča koalicija; kaj je že zabetonirano? Prvič, predsednik republike dr. Drnovšek bo mandat za sestavo vlade ponudil Janezu Janši. Drugič, SDS ima podpisano koalicijsko podobno z Novo Slovenijo. Janševa in Bajukova stranka torej tvorita hrbtenico koalicije. Ker lahko tudi beton razpoka in ker nobena koalicija ni zgrajena iz materialov, varnih pred potresi, koalicijska vez SDS - Nsi ni absolutna. Na vsak način pa je resna in ji lahko pripišemo, da bo nekaj časa trajala - kljub temu, da so v Novi Sloveniji rahlo razočarani, ker se jim zdi, da je Janša uplenil del njihove volilne baze.
Ostali elementi enačbe, ki naj bi novo koalicijo pripeljali do večine, so za zdaj neznani. Kaj pove računica? Janševih 29 poslanskih mandatov in Bajukovih devet sedežev skupaj pokrije 38 poslanskih sedežev. Spodnja meja za izgradnjo koalicije z minimalno čvrstostjo pa je 46 sedežev. Kako naj Janša sestavi koalicijo, ki bi ga pripeljala do želene večine?
Najbolj enostavna varianta je na dlani: v koalicijo lahko povabi SLS in si s tem zagotovi dodatnih sedež sedežev. S tem bi dobili koalicijo, ki bi bila podobna sestavi Zbora za republiko. Imeli bi torej republikansko koalicijo. Republikanska koalicija pa ima nekaj slabih točk. Prvič, republikanci bi imeli le 45 sedežev, dodaten glas podpore pa bi morali nekje najti. Drugič, tradicija kaže, da je SLS nezanesljiva koalicijska partnerica. Leta 2000 je najprej razdrla zakon z Drnovškovo LDS, nekaj mesecev kasneje je razpadla združen SLS+SKD, leta 2004 se je SLS sprla še z Ropovo koalicijo. Kljub temu, da SLS prisega na tradicijo, njene zakonske zveze ne trajajo ravno do zlate poroke. Obstaja še tretja pomembna okoliščina. Predsednik SLS Janez Podobnik se ni kvalificiral v parlament. Ima torej slabšo pogajalsko pozicijo. Na volilni dan se je sicer iskreno veselil volilnega uspeha, vendar je vsak analitik z zmerno zmogljivim spominom hitro ugotovil, da je SLS ponovno nazadovala. Vendarle: če bi obveljala ideja, da Janša sestavi republikansko koalicijo, bi najprej nekaj časa SLS pustil v negotovosti, potem pa bi s Podobnikom lažje barantal za točke koalicijske pogodbe in kadrovske položaje. Seveda pa bi republikanska koalicija potrebovala še nekaj glasov.
Prva možnost so glasovi poslancev narodnih manjšin . Na ta način lahko republikanska koalicija dobi dodatna dva glasova in bi štela 47 sedežev. S takšno koalicijo se za silo da vladati. Za silo. Zakaj le za silo? Zato, ker med predstavnikoma manjšin in republikanci obstajajo resne zgodovinske zamere. In za najbolj občutljive kadrovske operacije koalicija nujno potrebuje tudi 46. glas.
Janša je dovolj pronicljiv politični analitik, da bo le v največji sili dodatne glasove iskal pri Jelinčiču. Jelinčič je še bistveno manj zanesljiv partner od Podobnika. Jelinčičevo sodelovanje v vladi bi imelo svoj odmev v svetu. Hkrati je Jelinčičeva ideja, da bi vodil kulturno ministrstvo, za razumnike iz kroga Nove revije, ki predstavljajo intelektualno zaledje republikanske koalicije, hudo zoprna.
Kaj torej ostane? LDS je že objavila, da gre v opozicijo. Desus? Janša je upokojence netaktno užalil, ko je brez dokazov pod vprašaj postavil njihovo uvrstitev v parlament. Bodoči poslanec Desusa Franci Žnidaršič je tako že izrazil pričakovanje, da se bo Janša, preden se začno kakršnakoli pogajanja, opravičil. Zdi pa se, da zgolj opravičilo ne bi zadoščalo. Del Desusa se sicer zavzema za čim bolj pragmatična pogajanja in za to, da v tokratnem mandatu iztržijo čim več. Janša je že namignil, da bi bil upokojencem ponuditi relativno veliko. Hkrati pa v tistem delu upokojenske stranke, ki bolj stavi na načelnost, opozarjajo, da bi bila koalicija republikancev in upokojencev za Desusovo dolgoročno perspektivo usodna. Zato se načelnemu delu Desusa zdi sprejemljiva zgolj koalicija, ki bi bila za odtenek bolj simetrična. Formula bi se glasila: SDS + NSI na eni strani, Desus + ZLSD na drugi strani. V tem primeru bi levica v koalicijo prinesla 14 glasov, okrnjena republikanska zveza pa 38. Skupaj bi koalicija štela udobnih 52 glasov. SLS pa bi iz koalicije izpadla. Tisti del Desusa, ki bolj kot na pragmatične koristi stavi na načelnost, torej čaka na potezo ZLSD.
In ZLSD? Ta je v zagati. ZLSD se je med evropskimi volitvami igrala s kandidaturo Boruta Pahorja; računala je, da Pahor, ker bo naveden na zadnjem mestu liste, ne bo izvoljen. Zgodilo pa se je ravno obratno: ljudje so Pahorju namenili toliko glasov, da so ga katapultirali v evropski parlament. Od tam bi se lahko relativno elegantno vrnil le tako, da bi prevzel eno od vladnih funkcij. Stranka bi z vstopom v koalicijo za silo rešila problem, v katerem se je znašla, ker je šefa odposlala v Bruselj. Ob tem pa ostajata odprti dve vprašanji: prvič, ali si celotna ZLSD sploh iskreno želi, da bi se Pahor vrnil? Pred meseci so se v delu stranke ukvarjali z neposrečeno domislico, da bi vodenje LSD prevzel nekarizmatični dr. Vlado Dimovski. Če ZLSD ne gre v vlado, pridobijo tisti, ki si želijo, da bi bil Pahor čim dlje od Ljubljane. Najti pa bi morali resno zamenjavo. Letošnji volilni rezultati ZLSD namreč kažejo, da se stranka ne vzpenja več, pač pa drsi. Drugič: kako naj stranka morebitni vstop v vladno koalicijo pojasni sedanjemu volilnemu telesu? Zdi se, da se za vstop v koalicijo v tem trenutku rahlo ogreva predsednik stranke Pahor. Kot rečeno: vstop v koalicijo mu odpira vstop v vlado, vstop v vlado mu omogoča, da se relativno elegantno vrne iz Bruslja. Posledično bi se stranka nehala ukvarjati z vprašanjem, kdo naj jo zaradi Pahorjeve odsotnosti vodi. Ko se je Pahor v petek, 15. oktobra, sestal z bodočimi poslanci, ti koalicije z SDS niso podprli. Izolska županja in poslanka Breda Pečan je celo zažugala, da bo v primeru vstopa v koalicijo izstopila iz poslanske skupine. Problem ideje, da bi šla ZLSD v koalicijo z Janšo, je v tem, da si izvoljeni poslanci ZLSD te španovije sploh ne predstavljajo, Pahorju pa se zdi možna. Če bi se stranka vendarle odločila za koalicijo, je vprašanje, ali bi poslanci koalicijski sporazum spoštovali.
Predsednik Drnovšek bo gradbeno dovoljenje za začetek zidanja nove koalicije izdal čez teden dni.









