davki / Usluga bogatejšim?

Novi predlog obdavčitve dobička iz prodaje pretežnih lastniških deležev (po dohodninskem zakonu je to lastništvo nad 60 milijonov tolarjev kapitala v družbah s kapitalom nad 200 milijonov tolarjev), ki ga je na prvi "resni" seji vlade predstavil novi finančni minister Andrej Bajuk, je sprožil zelo različne odzive. Bistvo spremembe pa je, da Bajukov predlog sicer še vedno ohranja 50-odstotno obdavčitev, vendar je obdavčljivega dela dobička samo 40 odstotkov (nekdanja vlada je obdavčila celotni dobiček), kar pomeni, da je efektivna stopnja obdavčitve 20-odstotna.

Vzemimo na primer predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankovića, ki naj bi po sedanji vrednosti na borzni kotaciji posedoval za dve milijardi tolarjev delnic in hipotetično predvidimo, da je zanje ob nakupu odštel 500 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bi imel ob prodaji 1,5 milijarde tolarjev dobička. Če bi obveljal dohodninski zakon Dušana Mramorja, bi v primeru prodaje šef Mercatorja plačal 750 milijonov tolarjev davka, če pa bo sprejet predlog Andreja Bajuka, pa bo moral "samo" 300 milijonov tolarjev. Zoran Janković je zato razmišljal, da bi prodal svoje delnice še pred uveljavitvijo zakona. Kaj pa zdaj, ko je nova vlada zmanjšala davek? "Še vedno nameravam prodati delnice do konca letošnjega leta. Spremembe zakona, ki se napovedujejo, so še vedno nesmiselne, čeprav nekoliko manj, kot je sprejeti zakon, ki naj bi začel veljati z začetkom prihodnjega leta," je dejal Zoran Janković.

Enako o zmanjšanju davka na kapitalski dobiček razmišlja tudi makroekonomist France Križanič. Pravi, da se mu je ta davek zdel popolnoma nesmiseln že takrat, ko ga je uvedla vlada Toneta Ropa, saj je na kapitalski trg prinesel samo zmedo. "Če ga je zdaj novi finančni minister Andrej Bajuk zmanjšal, pa je to samo koristno," je še dodal France Križanič in še enkrat poudaril, da bi bilo najboljše, da ga kar odpravijo, saj se investitorji vsaki spremembi hitro prilagodijo.

Kar je seveda povsem res. Del kapitala, investiran zaradi čimvečjih dobičkov, kar je tudi smisel investicij, se je "prilagodil" tako, da se je preselil v tujino in ga ni več junaka, ki bi ga privabil nazaj na sončno stran Alp. Tudi zmanjšanje obdavčitve s strani nove vlade najbrž ni dovolj, saj je znano, da je kapital "plaha ptica". To je potrdil tudi Božidar Novak iz Spema, ki svetuje najbolj vplivnim poslovnežem: "Če bi Andrej Bajuk mislil resno, bi sprejel ukrep, ki bi vse, ki so v zadnjih dveh mesecih lastnino prenesli v Zug ali Amsterdam, spodbujal k vračilu tega kapitala nazaj v Slovenijo. Tako pa ta poteza ne daje nikakršnega vtisa. Tistih, ki kapitala nimajo, to ne gane, tisti, ki pa ga imajo, so ga prenesli v Švico ali na Nizozemsko."

Lobist in strokovnjak za odnose z javnostmi Franci Zavrl je na vprašanje, kaj meni o tej prvi odmevnejši odločitvi nove vlade, ki je naklonjena predvsem bogatejšim, odgovoril, da je bila sprememba obdavčitve pričakovana, saj je v skladu s predvolilnimi obljubami sedanje vladne koalicije. "Toda če ne bo prišlo do celovite obnove davčne politike, nova vlada s to spremembo ni ničesar naredila. Bilo bi namreč nevarno, če bi Andrej Bajuk koketiral samo s poslovneži, ne pa tudi z drugimi, manj premožnimi sloji prebivalstva," je še dejal Franci Zavrl. Podobno menijo tudi davčni svetovalci, ki pa spremembe še nočejo uradno komentirati, dokler ne preučijo celotnega besedila sprememb zakona in drugih aktov. "Toda če je to to, o čemer je govoril novi finančni minister, in verjamem, da je, potem je dobro," je dejal eden od njih.

V Liberalni demokraciji Slovenije, pod vladavino katere je bila sprejeta 50-odstotna obdavčitev kapitalskih dobičkov, še ne morejo natančno komentirati predlaganih sprememb, saj spremembe zakona o dohodnini še niso prišle v državni zbor. Milan M. Cvikl, poslanec LDS, pa je na podlagi tega, kar je novi finančni minister predstavil na novinarski konferenci, dejal, da je Andrej Bajuk zelo dvoličen, saj se je kot poslanec zavzemal za še večjo obdavčitev, kot minister pa zdaj predlaga povsem nekaj drugega - zmanjšanje obdavčitve.