kadri / Sekretarji pomladi

Predsednik vlade Janez Janša je svoje nasprotnike, pa tudi oboževalce, večinoma presenetil z izborom svojih ministrov. Nekaterim so že na začetku prerokovali, da bodo le formalno vodili ministrstvo, vse niti pa bodo v rokah državnih sekretarjev, ki so prav tako postavljeni po politični liniji. Le da naj bi jih, vsaj tako pravita zakon o vladi in zakon o državni upravi, imenovali njihovi nadrejeni ministri. Janševa vlada je v tednu dni ustoličila praktično vse državne sekretarje z izjemo ministrstva za regionalni razvoj. Zasedba novih državnih sekretarjev je pisana, ministri pa so večinoma dobili sekretarje, ki ne pripadajo isti stranki. Nekaj je spornih, za nekatere pa se ne ve, zakaj so pristali na svojih novih funkcijah.

Z državnih na državne pašnike

Minister za javno upravo Gregor Virant je svoj izbor Gorazda Pereniča za svojega državnega sekretarja utemeljeval z dejstvom, da zelo ceni njegovo delo. 31-letni Perenič že nekaj let s svojim podjetjem Perenič svetovanje, d. o. o., uspešno sodeluje z vsemi mogočimi državnimi ustanovami, za katere pripravlja, piše in uresničuje zakone in podzakonske akte. Med njegovimi strankami so ministrstvo za notranje zadeve, kjer je služboval minister Virant, ministrstvo za finance, ministrstvo za promet, ministrstvo za informacijsko družbo, Center vlade za informatiko, služba vlade za zakonodajo in služba vlade, ustavno sodišče, državni zbor ...

Med največjimi uspehi podjetja Perenič svetovanje pa naj bi bila priprava zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Za pisanje in dopolnjevanje omenjenega zakona naj bi Perenič dobil 18 milijonov tolarjev. Njegovo najbolj "sporno" sodelovanje z državnimi službami sega v začetek njegove kariere, ko je prevzel vodenje odnosov z javnostmi pri Centru vlade za informatiko (CVI), hkrati pa je tudi svetoval pri pripravi javnih razpisov. Na teh razpisih je sodelovalo tudi njegovo podjetje in dobivalo državne posle. Pri tej precej dvolični zgodbi je najbolj zanimivo, da so se takrat ob Pereničevo sodelovanje s CVI najbolj spotikali pri SDS. Na "dvomljivo vlogo in poslovanje Podjetja Perenič svetovanje, d. o. o., katerega direktor je gospod Gorazd Perenič", je v javnem pismu predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku o spornem delovanju CVI v začetku januarja 2002 opozarjal nekdanji poslanec SDS Branko Kelemina. "Svoje uspešno podjetje je v manj kot enem letu zgradil na 'državnih pašnikih', kot slikovito v svojem prispevku z dne 13. 12. 2001 navaja časnik Finance. Nedvoumno sporno je, da gospod Perenič najprej za državne stroške pripravi strateške usmeritve, nato pripravi ponudbe, se nanje prijavi kot izvajalec, dobi posel in ga izvede, nato pa svoje izdelke še oceni ter predstavi javnosti." Predsedniku vlade Drnovšku pa je tudi zagrozil, da če ne bo prejel zadovoljivega odgovora v roku 30 dni, bo začel zbirati podpise za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije.

Obtožbe na račun Pereničevega sodelovanja z državnimi organi so za SDS, kot kaže, pozabljena preteklost. Minister Virant je Pereniča celo branil, da je vse projekte za MNZ naredil po neverjetno nizki ceni in da je od Pereniča strogo zahteval, da naredi vidno črto med službo državnega sekretarja in svojim podjetjem. Celo nad mejo, ki jo zahteva zakon.

Kolesarka

Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Adrijana Starina Kosem je bila že nekoč izbor pomladnih strank. V kratkem obdobju Bajukove vlade leta 2000 je bila imenovana za članico nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe. Tokrat naj bi bila povsem zasebni izbor novega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, ki si je zaželel pomoči iz podjetniških vrst. Adrijana Starina Kosem je namreč strokovnjakinja za kolesarsko industrijo. Po magisteriju na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru s temo "Finančna konsolidacija podjetja Rog s prisilno poravnavo" je prevzela propadajočo ljubljansko tovarno koles. Pozneje jo je dokapitalizirala, tako da je Rog prevzel večinski lastnik Skimar, ki je med drugim lastnik Elana. Starino-Kosmovo so nato marca 2002 razrešili z direktorskega položaja Roga na njeno željo.

Med pomembnejšimi dogodki v času njenega vodenja Roga naj bi bila tudi precej sporna prodaja nekdanje tovarne Rog na Trubarjevi cesti Mestni občini Ljubljana. Toda nova državna sekretarka to zanika, češ da je vse posle o prodaji stare tovarne Rog MOL-u vodila uprava po njenem odhodu. Sama naj bi jo županji Viki Potočnik ponujala celo po nižji ceni. Tudi po odhodu z Roga je ostala v kolesarskem poslu, saj je postala lastnica tovarne koles. Ustanovila je podjetje Euro bike, ki je prek bosanske agencije za privatizacijo kupilo v nekdanji Jugoslaviji slavno sarajevsko tovarno koles Unis Lasta. Po pisanju medijev v BiH pa naložba v bosanska kolesa ni ravno zgodba o uspehu. Bivše vodstvo tovarne naj bi bilo neuspešno in si nakopalo številne dolgove, katerih terjatve prihajajo na naslov novih lastnikov. Starina-Kosmova pa je celo izjavila, da Unis Laste (vanjo je menda vložila že več kot pol milijona konvertibilnih mark) pod takšnimi pogoji ne bi kupila. Finančne malverzacije starega vodstva Unis Laste, kjer trenutno izdelujejo smetarske vozičke in turistične klopce, pa preiskuje Federalna finančna policija.

Državna sekretarka za gospodarstvo naj bi se po pisanju Financ tudi zapletla v tožbo s podjetjem Tuš, kar pa ni povsem res, saj naj bi imela sodni spor le z lastnikom Tuša Mirkom Tušem.

Specialistka za verouk

SDS-ov minister za šolstvo in šport Milan Zver je za državno sekretarko postavil članico NSi Dr. Magdaleno (Alenko) Šverc, ki je prvi večji korak v politiko storila z letošnjo kandidaturo za evropsko poslanko. Imenovanje Alenke Šverc za šolsko državno sekretarko vzbuja največ dvomov in pomislekov pri zagovornikih laične šole. Gre namreč za teologinjo, ki si prizadeva za tako imenovano šolo po meri človeka, ki naj bi razbremenila šolarje in jim omogočila možnost izbire enega predmeta zunaj osnovne šole v zadnjem triletju. Kot predmet zunaj šole naj bi bil mišljen verouk. Mariborska teologinja je bila v svoji karieri ustanoviteljica in predsednica mariborske študentske organizacije, študirala je na Papeški salezijanski univerzi v Rimu, na Pedagoški fakulteti mladinske pastorale in pozneje doktorirala na ljubljanski teologiji. Zdaj pa je zaposlena na mariborskem oddelku Teološke fakultete kot docentka za pedagogiko in didaktiko. Alenka Šverc je med drugim tudi avtorica nekaj veroučnih učbenikov in učbenikov za verski pouk na katoliških gimnazijah (Vera in kultura: 1, 2, 3, 4). Sodelovala je tudi pri pripravi učnega načrta za predmet verstva in etika kot članica predmetne komisije. Pred uvedbo predmeta v osnovne šole pa ga je skupaj s teologoma Stankom Gerjolom in Dragom Ocvirkom kritizirala, češ da gre zgolj za informativno faktografsko podajanje znanja.

Profesionalec

Državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu dr. Božo Cerar je dolgoletni poklicni diplomat. Svojo diplomatsko kariero je začel v letih 1985-89 kot prvi sekretar takratnega jugoslovanskega veleposlaništva v Atenah. V letih 1996-97 je bil šef kabineta zunanjega ministra Zorana Thalerja, nazadnje pa veleposlanik Slovenije v Varšavi.

Sodnica

Izbira Marjetke Cotman sodi med svojevrstna presenečenja, saj nikoli ni javno izražala politične pripadnosti. Velike simpatije ministra Janeza Drobniča je pravnica Cotmanova pridobila med službovanjem v državnem zboru, kjer je bila sekretarka komisije državnega zbora za peticije. Predsednik te komisije pa je bil tedaj prav Drobnič. Cotmanova je sicer zadnje dve leti službovala kot sodnica za prekrške, vendar se je vseeno odzvala Drobničevemu vabilu na ministrstvo za družino.

Stari policist

Vinko Gorenak je star preverjen kader policije in ministrstva za notranje zadeve, kjer je bil med drugim tudi vodja kadrovske službe in državni sekretar. V svoji karieri pa se je najbolj proslavil v aferi Vič-Holmec, kjer je zaščitil bivšega direktorja policije Marka Pogorevca pred obtožbami, da so policisti leta 1991 pod Pogorevčevim poveljstvom streljali na vojake JLA, ki so se vdali. Zaradi afere je moral odstopiti notranji minister Mirko Bandelj. Vinko Gorenak je nato postal član SDS, kjer je predsednik odbora za notranje zadeve.

Stari kader

Dorjan Marušič, nekdanji v. d. strokovnega direktorja izolske bolnišnice, je tako kot minister za zdravje Andrej Bručan specialist interne medicine. Funkcijo državnega sekretarja pa je opravljal tudi pod bivšim ministrom Dušanom Kebrom.

Aktivist civilne družbe

Na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prihaja prodekan za raziskovalno delo na Fakulteti za strojništvo. Dr. Janez Možina je član Univerzitetno-znanstvenega foruma, ki deluje v okviru SDS. Skupaj z ministrom dr. Juretom Zupanom pa sta prvič sodelovala kot člana pred šestimi leti ustanovljenega civilnodružbenega častnega znanstvenoraziskovalnega razsodišča, v katerem so bili še Eldar M. Gadžijev, Tone Jerovšek, Janez Juhant, novinar Maga Janez Markeš kot predstavnik javnosti in Zinka Zorko.

Varuhinja dediščine

Na ministrstvu za kulturo bo sekretarka Jelka Pirkovič, ki je bila direktorica Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine do leta 1995, nato svetovalka vlade na Upravi RS za kulturno dediščino, od leta 2001-2004 pa je imela funkcijo državne podsekretarke na ministrstvu za kulturo.

Starmanov sin

Sekretar na ministrstvu za okolje in prostor je postal Marko Starman, sin pompoznega koprskega odvetnika in borca za južno mejo Danijela Starmana. V svoji karieri se je s politiko seznanil kot svetovalec vlade v uradu predsednika vlade, kjer je v kabinetu podpredsednika vlade Marjana Podobnika deloval kot sekretar vladne komisije za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja ter zaščito javnega interesa. Pred prihodom na MOP je bil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, odgovoren za področje evropskih zadev in koordinacijo izvajanja denacionalizacije.

Nasprotnik privatizacije

Sekretar na ministrstvu za finance Bogomir Špiletič je nekdanji poslanec SDS v mandatu 1996-2000. Tedaj naj bi veljal za enega vodilnih ekonomskih strokovnjakov v SDS. Pozneje se je iz politike umaknil oziroma naj bi ga umaknili zaradi nestrinjanja z Bajukovim modelom privatizacije bank. Pred političnim "come backom" pa je služboval kot sekretar v Lekarniški zbornici Slovenije.

Darsovec

Sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič je bil državni sekretar na ministrstvu za promet že v času Bajukove vlade in je skrbel za prometno politiko in mednarodne odnose. Imenovan je bil tudi za člana nadzornega sveta DARS (2000-2001), kjer je bil predsednik uprave novi prometni minister Janez Božič. Verlič je tudi član strokovnega sveta SDS za področje prometa in informacijske družbe. S prebojem na politično površje je poskušal s kandidaturo za župana Grosuplja leta 2002 in letos kot kandidat za evropskega poslanca. Obakrat je bil neuspešen.

Osamosvojitelj

Za novega državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu je bil imenovan Franci Žnidaršič, član odbora za obrambo pri SDS. S predsednikom vlade Janezom Janšo sta sodelovala že ob osamosvojitvi, ko je bil direktor za civilno obrambo na MORS. V vojni za samostojno Slovenijo je vodil in koordiniral delovanje sistema civilne obrambe. Leta 1993 pa je bil imenovan za državnega sekretarja za obrambo. Julija 1994 je s tega mesta odstopil in bil razporejen na ministrstvo za šolstvo kot svetovalec vlade. Od 1995 do 2003 se je ukvarjal s podjetništvom, nato pa se je lani vrnil na MORS.

Strokovnjak za upravo

Na ministrstvu za pravosodje je bil za sekretarja imenovan nestrankarski pravnik Robert Marolt, ki je tudi stalni zunanji sodelavec upravne akademije ministrstva za notranje zadeve. Na MNZ in ministrstvu za pravosodje je tudi član izpitne komisije za strokovne izpite. Leta 2004 je uspešno opravil usposabljanje "Vodenje in upravljanje v upravi", ki je pogoj za opravljanje najvišjih položajev v javnem sektorju po zakonu o javnih uslužbencih.

Na poti v Evropo

Nekdanji predsednik Slovenske ljudske stranke Franci But je bil prvič za državnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu imenovan leta 1997, ko je to ministrstvo vodil Ciril Smrkolj. V zadnji vladi Janeza Drnovška in pozneje Toneta Ropa je bil kmetijski minister. Na tem položaju je ostal do izključitve SLS iz vladne koalicije letos spomladi. Franci But je bil tudi glavni kandidat SLS na letošnjih evropskih volitvah, kjer pa je pogorel. Kariera v Bruslju ostaja njegov primarni cilj, saj je službo državnega sekretarja prevzel s komentarjem, da bo odstopil, če bo dobil zaposlitev v Bruslju.

Zvezde kabineta predsednika vlade

Posebej zanimivi so ljudje, ki si jih je predsednik vlade postavil najbližje sebi. Franc Pukšič je veljal za enega dolgoletnih in najbolj glasnih poslancev SDS. Letos je bil tretjič zapored izvoljen, poslansko funkcijo pa je prepustil za položaj državnega sekretarja za Slovence po svetu. Nad obiskovanjem slovenske diaspore se je Pukšič očitno navdušil v prejšnjem mandatu, kjer predsedoval komisiji za odnose s Slovenci po svetu in v zamejstvu ter se proslavil z velikim številom obiskov po celem svetu.

Zdravnik Miroslav Luci je bil poslanec SDS med letoma 1996-2000, med letoma 1994-002 pa tudi župan Ptuja. Kot državni sekretar v Janševem kabinetu bo zadolžen za sodelovanje z državnim zborom.

Predsednik Desus Anton Rous je bil eden glavnih pobudnikov za ponoven vstop stranke upokojencev v novo vlado. Funkcija državnega sekretarja pa mu je najbrž pripadla tudi zaradi dejstva, da ni bil izvoljen kot poslanec.

Najbolj presenetljiva izbira je Marcel Koprol, ki bo v kabinetu predsednika vlade skrbel za evropske zadeve. Znano je, da Koprol v preteklosti ni bil kdove kako naklonjen delu in liku sedanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. "Rupel kot politik spada v vrsto tako imenovanih mazohističnih politikov, ki bolj ko jih njihov gospodar ponižuje, zvesteje mu služijo," je zapisal Koprol pred devetimi leti kot komentator Slovenca. Koprol je bil sicer konec lanskega leta imenovan za generalnega konzula v Clevelandu, pred tem pa se je neuspešno potegoval za mesto veleposlanika na Kitajskem. Tedanji predsednik RS Milan Kučan namreč ni hotel potrditi njegovega imenovanja.