čistke / Razburjanje diplomacije

Pred dobrim tednom dni je uslužbence ministrstva za zunanje zadeve, še posebej diplomatske kroge, presenetil interni razpis za dvanajst novih vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev. Razpis so objavili v petek, 28. januarja. V njem so, poleg razpisa potrebnih veleposlaniških mest, razpisali tudi mesto veleposlanika v Londonu, ki ga komaj tri mesece zaseda Iztok Mirošič. Kateri razlogi so gnali vlado v takšno odločitev? Je Velika Britanija zahtevala odpoklic veleposlanika? Je odpoklic želel Mirošič sam? Ali vlada meni, da veleposlaništvo, za katero je Mirošič odgovoren, ne izvaja svojih funkcij? Se Velika Britanija in Slovenija strinjata, da bi bil odpoklic smiseln? Ne, nobeden od naštetih razlogov ni pravi. Mirošič naj bi delal dobro. Za razpis je izvedel šele iz medijev. Torej je možno le še, da poskuša Slovenija Veliki Britaniji dopovedati, da se njuni medsebojni odnosi ohlajajo. Vendar vlada gotovo nima tega namena, saj za to niti nima razloga, kar je razvidno že iz usmeritev slovenske zunanje politike. Je pa vprašanje, ali tudi Britanci tako dobro poznajo slovensko notranjepolitično sceno, da napovedanega odpoklica ne bodo razumeli narobe.

Vlada je razpis, pod pritiski medijev in vrha slovenske diplomacije, umaknila naslednji dan, v soboto. Zakaj so želeli zamenjati veleposlanika v Londonu in zakaj so razpis tako hitro umaknili, na vladi niso želeli povedati, “ker gre za interni razpis, ga žal v skladu z diplomatsko prakso ne moremo komentirati”. So pa prejšnji ponedeljek na svoji spletni strani objavili "pojasnilo glede postopkov za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev". V njem so namignili, da je bil Mirošič predlagan, "ne da bi bil opravljen razpisni postopek, kot ga določa pravilnik". Irelevantna za vladno početje pa naj bi bila po mnenju MZZ celo "mnenja in izjave izkušenih slovenskih diplomatov, strokovnjakov za mednarodne odnose itn.", ki so takšen odpoklic označili za nesmotern. V pojasnilu torej namigujejo, da je razlog za odpoklic nepravilen razpis, po katerem je bil Mirošič sploh imenovan.

Pa poglejmo. Interna komisija je takratnemu ministru Dimitriju Ruplu kot primerna predlagala dva kandidata, Andreja Logarja in Iztoka Mirošiča, Rupel pa je, tik preden je bil zamenjan na mestu zunanjega ministra, vladi predlagal, naj predsedniku Drnovšku v imenovanje na položaj veleposlanika v Londonu ponudi Andreja Logarja. Ko je Rupla zamenjal Ivo Vajgl, je novi minister predlog umaknil, saj vlada o njem še ni razpravljala. Vladi je za veleposlanika v Londonu predlagal Iztoka Mirošiča.

Pristojna interna komisija je torej predlagala dva kandidata in novi minister je imel takrat pri izbiri proste roke. Vlada bi sedaj rada odpoklicala Mirošiča, kljub temu da je bil v razpisnem postopku spoznan za primernega kandidata, celo z veliko večino. Morda bi bili takšno sprenevedanje vlade in bledo izgovarjanje na postopek smiselni v primeru imenovanja kakega direktorja manj pomembnega direktorata, ne pa v mednarodnem diplomatskem ringu. Mirošičev odvetnik Stojan Zdolšek je vladi takoj zažugal z tožbo, če ne bo prenehala z aktivnostmi za odpoklic. Da se veleposlanik in vlada zapleteta v tožbe, bi bila le pika na i popolni blamaži slovenske zunanje politike in našemu ugledu Slovenije na Otoku. V primeru odpoklica brez razloga bi šlo za precedens v slovenski zunanji politiki.

Tožba zaradi razpisa

Omenjeni razpis pa ni osamljen primer. Še eden izmed preteklih razpisov, za veleposlanika v Moskvi, se je zapletel. Vlada je na mesto tamkajšnjega veleposlanika predlagala Andreja Benedejčiča. S tem sklepom vlade pa se ne strinja eden od neizbranih kandidatov za to mesto, dr. Anton Bebler. Zgolj spotoma: dr. Bebler je rojen v Moskvi, tam je končal tudi srednjo šolo. Na vrhovno sodišče je zoper vlado republike Slovenije vložil tožbo, ker naj bi prekršila zakon o zunanjih zadevah in vladno uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih, ki podrobneje ureja področje imenovanj veleposlanikov. Vladi očita, da so mu bile kršene ustavne pravice, saj kljub temu, da je naslovni veleposlanik, njegove prijave niso upoštevali. In to kljub temu, da je bil s strani nekaterih uslužbencev MZZ kot najbolj logična izbira za veleposlaniško mesto v Moskvi že pred razpisom celo povabljen k kandidaturi. Poleg tega je po njegovem sporen tudi izbrani kandidat Andrej Benedejčič, saj po omenjeni uredbi kandidat za veleposlanika lahko postane le sekretar, za naziv sekretarja pa je treba imeti vsaj 11, če ne celo 16 let delovne dobe. Benedejčič ima le slabih 8 let in pol delovne dobe. Na ministrstvu za zunanje zadeve so se izgovorili na naziv: “Glede pogoja delovnih izkušenj želimo poudariti, da javni uslužbenec izpolnjuje pogoj za zasedbo delovnega mesta, če je pred razporeditvijo na delovno mesto dosegel zahtevano stopnjo naziva." Benedejčič je potrebni naziv res pridobil, vendar mu po uredbi do naziva manjka še vsaj dve leti in pol delovne dobe. Bebler se bo na morebitno neugodno razsodbo pritožil. Če tudi to ne bo pomagalo, bo pravico iskal na ustavnem sodišču.