primer petek / So sledi premajhne?

Pred sodni senat murskosoboškega sodišča sta stopila še dva izvedenca, ki naj bi odgovorila na vprašanje, ali sledovi obuval, najdeni prizorišču napada na novinarja Mira Petka, ustrezajo velikosti obutve, ki bi si jo lahko nadela obtoženca Neven Koludrovič in Drago Hojnik.

Najprej je pred sodni senat stopil Andrej Gerjevič iz Centra za forenzične preiskave, ki deluje v okviru generalne policijske uprave. Iz odtisov v snegu, ki so ostali po napadu v Mežici, je poskušal ugotoviti, katere čevlje sta nosila napadalca in kolikšno nogo sta imela. Strokovnjak za odtise je najprej povedal, da v njihovem laboratoriju in s pomočjo njihove baze podatkov niso mogli odkriti, katero vrsto čevljev naj bi nosila napadalca. V njihovi bazi podatkov imajo namreč 7000 različnih odtisov čevljev, ki jih proizvaja 300 proizvajalcev in noben odtis ni ustrezal odtisu, ki sta ga za sabo pustila napadalca. Potem je strokovnjak iz Centra za forenzične preiskave povedal, da se s fotografij, ki jih je dobil, ne da natančno določiti številke čevljev, ki sta jih nosila napadalca. Gerjevič je še razložil, da se mora pri analizi sledi obuval upoštevati nekaj dejstev. Najprej dejstvo, da ima vsak človek, ki hoče približno normalno obuti čevelj, vsaj za 6 milimetrov prostora v čevlju, da lahko sploh normalno hodi. To pomeni, da je notranjost čevlja za približno 6 milimetrov večja od samega stopala. Temu pa je treba dodati še zunanji rob čevlja, ki pomeni še dodatno povečanje sledi. Zunanji rob pa je zelo odvisen od proizvajalca in vrste čevlja. Zimski ali planinski čevlji ali pa bulerji imajo malo večji rob. Posledično to pomeni, da za sabo puščajo večjo sled. Torej dolžina stopala in dolžina sledi ne moreta biti enaki. Da bi dobili dolžino stopala iz dolžine sledi, bi morali najprej odšteti zunanji rob čevlja, od te številke pa še notranji prostor v čevlju. Gerjevič je še povedal, da bi po nekih standardih planinski čevelj pustil za sabo 24 milimetrov večjo sled, kot je veliko samo stopalo.

Z odtisi čevljev oziroma s sledmi se je ukvarjal tudi Matjaž Jogan z ljubljanske Fakultete za računalništvo, ki je dobil v analizo negative posnetih stopinj, najdenih na kraju napada na Mira Petka. Njegova fotometrična analiza je pokazala, da sta sledi, najdeni na kraju dogodka, dolgi 31,4 in 29,4 centimetra, dopustil pa je možnost odstopanja za dva milimetra navzgor ali navzdol. Same številke ne povedo veliko. Če pa seštejemo ugotovitve forenzičnega strokovnjaka in računalniškega strokovnjaka, ugotovimo, da ima tožilstvo precej velik problem. Edini materialni dokaz, ki naj bi obtožence povezal z napadom, je torej zelo vprašljiv.

Drašlerjeva meritev

Da bi tožilci lahko sestavili obtožnico, so za svoje potrebe najeli izvedenca Ervina Drašlerja. Drašler je dolžino stopala Dragu Hojniku in Nevenu Koludroviću izmeril z zelo nenavadno tehniko. Nogi obdolženih je namazal s sredstvom za pomivanje posode in s pomočjo papirja ter barve dobil odtis. Iz tega je izračunal, da je dolžina Hojnikovega in Koludrovičevega stopala 28 centimetrov. Potem pa je še ugotovil, da so kriminalisti narobe izmerili dolžino sledi, ki naj bi jo pustil za sabo Koludrovič. Ugotovil je, da je sled za en centimeter večja, kot so izmerili kriminalisti, ker naj bi se na sliki videlo, da je merilni trak ukrivljen. Če tega ne bi ugotovil, bi se takoj lahko poslovili od primera oziroma "dokazov". Najprej je zelo vprašljiva Drašlerjeva meritev dolžine stopal. Kot je povedal Gerjavič, je forenziki nikoli ne uporabljajo za določanje dolžine stopal. Uporabljena metoda bi bila lahko uporabna, če bi našli sledi bose noge ali sledi noge, obute samo v nogavice.

Zdaj pa poglejmo prave mere. Laserski merilnik, ki so ga zagotovili pri Alpini, je pokazal, da ima Hojnik nogo dolgo 30,3 centimetrov, Koludrovič pa 28,5. Če upoštevamo, da sta imela napadalca zimske čevlje ali bulerje, kot je to izpovedal napadeni Miro Petek, in če upoštevamo neko povprečje, koliko je večja sled od samega stopala, bi Hojnikov čevelj pustil za sabo sled, dolgo okoli 33 centimetrov. Računalniški mojster in kriminalisti pa so ugotovili, da je največja sled dolga 31,4 centimetra. Tudi Koludrovičev odtis bi bil premajhen, ker bi po teh izračunih moral Koludrovič za sabo pustiti sled, dolgo okoli 30 centimetrov. Ker pa ima Koludrovič zelo široko nogo, bi bila sled njegovega obuvala najbrž nekoliko daljša. Teoretično bi lahko večja sled pripadala Koludroviču. Vendar samo teoretično, v tem sodnem procesu pa ne. Ena od anonimnih prič namreč trdi, da je slišala, kako sta se Hojnik in Koludrovič pogovarjala, kako sta pretepla Petka. Ob neki priložnosti naj bi slišala pogovor Koludroviča s Hojnikom: "Kaj boš ti govoril, če ti ga jaz ne bi podrl na tla, ga ti sploh ne bi mogel, si videl mene, s prvim šusom je padel." Potemtakem bi morala oba, tako Hojnik kot Koludrovič, pustiti za sabo sledi. Glede na to, da kriminalisti niso našli obutve, ki bi ustrezala sledem, najdenim na kraju samem, je sled edini materialni dokaz. Mimogrede: izvedenec Drašler je, potem ko je izvedel za laserske meritve, od sodišča zahteval, da se še enkrat vzame odtis, da bi se tako izvršila sodna identifikacija obdolženih oseb.

Priče

So torej tožilci obtožili prave ljudi? Obtožnico so zgradili na izjavah anonimnih prič. Ena je Alen Robar, ki se je razkril in povedal, da so mu tožilci in policija za pričanje plačali, poleg tega pa naj bi ga, kot je trdil pred sodiščem, izsiljevali zaradi njegovih kaznivih dejanj. Robar je tako dal dve izjavi. Eno kot anonimna priča, ko je povedal, da ga je Koludrovič vabil, da bi pomagal pri napadu kot šofer. Drugo izjavo pa je dal pred sodiščem, ko je povedal, da o zadevi ne ve nič. Sodni senat pod predsedstvom okrožnega sodnika Branka Palatina bo moral ugotavljati, kdaj Robar ni govoril resnice: prvič ali drugič. Druga anonimna priča, ki je nenehno bolna, pa je tudi vprašljiva. Najprej je videla skozi garažo, da naj bi Hojnik nekomu predal palico, s katero so tepli Mira Petka. Anonimna priča namreč trdi, da je s terase lokala Vila v Selnici pri Dravi videla, kako Hojnik prihaja iz svojega bloka in na parkirišču pred blokom nekomu predaja bejzbolsko palico. Težava pa je, ker stoji med lokalom Vila in blokom garaža, tako da se s terase na parkirišče ne vidi. Ta ista priča naj bi tudi slišala, kako sta se Koludrovič in Hojnik hvalila, da ste novinarja Petka pretepla prav onadva. Sledovi, najdeni na samem kraju dogodka. pa, kot smo že prej ugotovili, pravijo malo drugače. Tožilstvo ima še tretjo anonimno pričo, ki pa je svojo izpoved ponovila tudi na sodišču. Tretja anonimna priča pravi, da je v lokalu Mlada lipa Koludrovič ozmerjal nekega gosta, nato pa komentiral: "Pubecu ni jasno, s kom ima opravka, saj smo zgoraj uspešno porihtali." Ali je ta izjava dovolj trden dokaz za sodišče, pa bomo videli.