vojska / Čistilna akcija z napakami

Strategija Janševe vlade je preprosta, običajna in logična. Po prevzemu oblasti so naredili inventuro, popisali stanje na ministrstvih, v naslednjih tednih pa ga bodo predstavili javnosti. Dejstvo, da je vsak izmed nekdanjih ministrov za sabo pustil nekaj grehov, seveda ni presenetljivo. Prav tako ni presenetljivo, da si ob nemarnostih bivše vlade nova oblast mane roke. Presenetljivo je nekaj drugega, nekateri okostnjaki, ki jih Janševa vlada vleče iz omar, niso ravno prepričljivi.

Takšen je recimo primer ministrstva za obrambo. Pogumni Erjavec je že pred tedni bombastično napovedal, da na njegovem ministrstvu nekateri posamezniki ne delajo nič. "Na ministrstvu je 72 ljudi, ki so brez dela," in jasno, ministrstvo bo poskrbelo, da ne bo po nemarnem trošilo davkoplačevalskega denarja. Minister pa je pozneje svojo izjavo malce korigiral. Z ministrstva so namreč sporočili, da teh 72 zaposlenih sicer dnevno opravlja naloge znotraj obrambnega sistema, a jim leta 2002 obveščevalno-varnostna služba ni izdala pozitivne ocene varnostnega tveganja, zato niso bili razporejeni na nova sistematizirana delovna mesta. Test varnostnega tveganja so morali opraviti vsi uslužbenci ministrstva, ki imajo dostop do tajnih podatkov, za pozitivno oceno pa so dobili tudi posebno potrdilo. Minister Erjavec je obveščevalni službi naročil, naj posameznike, ki so bili torej "varnostno vprašljivi" - razlogov za takšno oceno je lahko več: recimo dvojno državljanstvo ali pa kakšno kaznivo dejanje -, še enkrat pošlje na test. Na podlagi nove varnostne ocene pa bodo dokončno razporejeni na tista sistematizirana delovna mesta, kjer ne bodo imeli stika z dokumenti z različnimi stopnjami tajnosti, ali pa jih bodo, "ker ne izpolnjujejo pogojev za zaposlitev", odpustili.

A minister je naredil še korak dalje. Na ministrstvu je zaposlenih še 22 ljudi, ki pa naj bi bili resnično brez pravega dela. To so posamezniki, ki delo in plačo prejemajo na podlagi 14. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Konkretno so to tiste vojaške osebe, vojaki po pogodbi ali civilne osebe, ki so nekoč služili v JLA in so prestopili v TO.

Kaj je narobe z Erjavčevimi kadrovskimi premiki? Prvi podatek o 72 brezdelnežih je bil očitno nenatančen. Služba za stike z javnostjo obrambnega ministrstva je namreč pozneje pojasnila, da ti posamezniki "dnevno opravljajo naloge znotraj obrambnega sistema", a ne na tistih mestih, kjer bi bili v stiku z zaupnimi podatki. Druga številka je še bolj nenavadna. Minister je namreč obtožil 22 posameznikov, ki jim je slovenska država z ustavnimi členi zagotovila službo in delovno mesto, da ne delajo nič. Podatek je morda pravilen, v oddelku "T-800", kakor kadrovniki na ministrstvu imenujejo tovrstne brezdelneže, se morda resnično ne dela nič. Vendar so bili posamezniki, ki so prišli v ta "oddelek", zaposleni v prvih letih slovenske države, torej v času, ko je kadrovanje in vse ministrstvo za obrambo vodil sedanji premier slovenske vlade. Zmešnjava je torej popolna, minister za obrambo je najprej obtožil posameznike, da nič ne delajo, čeprav nekaj tudi delajo, pozneje pa javno izpostavil tudi tiste, ki jih je pred dobrim desetletjem zaposlil njegov vladni šef.

Na kolobocijo se je z veseljem odzvala opozicija. Šef parlamentarnega odbora za obrambo Anderlič je ministra Erjavca pozval, naj mu podrobno predstavi seznam domnevnih brezdelnežev. Anderlič seznama ni dobil, informacija, ki so mu jo poslali z ministrstva, je bila zelo podobna tisti, ki so jo objavili že mediji. Poslanec bo sedaj sestavil še eno zahtevo, poročilo pa naj bi obravnavali na odboru za obrambo.

Zaradi ministrovih izmikanj pa se pojavlja sum, da je morda med tistimi, ki so varnostno vprašljivi ali pa so "brezdelneži", tudi skupina posameznikov, ki ministru ali politiki zaradi različnih vzrokov niso všeč in bi jih zato rad zamenjal. Takšne zlohotne sume bi Erjavec brez težav zavrnil z jasnimi izjavami in stališči. Njegove kadrovske kolobocije pa tega še niso potrdile in spomladansko odpiranje omar na ministrstvu za obrambo je za zdaj videti le kot populistično dejanje ali pa celo kot politično motivirana čistilna akcija.