lustracija / Kučan ni primeren za govornika

O spremembah na področju praznikov vlada že dolgo govori, za zdaj razmišljajo o dveh novih praznikih, šepeta pa se tudi o ukinitvi katerega izmed trenutno veljavnih. Novosti naj bi domislil vladni Koordinacijski odbor za državne proslave. Ob dnevu slovenske enotnosti se že govori o nekaj datumih. Hkrati pa ostaja nedorečeno letošnje vprašanje praznovanja ustanovitve Narodne vlade Slovenije 5. maja 1945 v Ajdovščini in obeležitev 9. maja nasploh, ki ga po Evropi poznajo kot dan zmage in z njim praznujejo zmago zaveznikov nad nacifašizmom.

Po zadnjih podatkih se je vlada odločila, da je za praznovanje priključitve Primorske najprimernejši 16. september, ker je na ta dan leta 1943 Vrhovni plenum OF sprejel odlok o priključitvi Slovenskega primorja k Združeni Sloveniji. Po mnenju dr. Boža Repeta je možnih datumov precej, poudarja pa, da mora izbrani datum doseči najvišjo mero konsenza prav na Primorskem: "Osebno menim, da bi morali spoštovati voljo Primorcev, če ne drugače, z referendumom". Da dodajanje državnih praznikov ni potrebno, meni tudi dr. Dušan Nečak. Razmerje med cerkvenimi, slovenskimi državnimi in starejšimi prazniki je po njegovem mnenju dobro. Tako kot mnogi drugi zgodovinarji pa se tudi Nečak sprašuje o utemeljenosti dneva enotnosti: "Ne vem čisto natančno, kaj naj bi simboliziral tak praznik. V najnovejši zgodovini smo bili na Slovenskem najbolj enotni na dan plebiscita za samostojno Slovenijo. Za ta dogodek pa že imamo praznik."

Ampak časi se spreminjajo. Na proslavi ob 60. obletnici ustanovitve Narodne vlade v Ajdovščini, ki jo v sodelovanju z občino Ajdovščina organizira Zveza borcev Slovenije, si je slednja za govornika zaželela tudi Milana Kučana, ki je govoril že na 50. obletnici. Na seji odbora območnega združenja borcev Ajdovščina pa je podžupan Občine Ajdovščina in član odbora območnega združenja mag. Miloš Bizjak, član ZLSD, povedal mnenje občine, da "glede na politično situacijo v občinskem svetu in v Vipavski dolini nasploh za glavnega govornika na tej proslavi ne bi bil primeren Milan Kučan". Kaj je tako specifičnega v politični situaciji Vipavske doline, da bi se v primeru Kučanove navzočnosti občina Ajdovščina utegnila distancirati od proslave, je Bizjak za Mladino pojasnil takole: "Župan je že večkrat javno povedal, da se ne strinja z omenjenim govornikom, vendar mislim, da občina ne bi odpovedala sodelovanja, tudi če bi Kučan govoril." Župan Poljšak o tem ni hotel govoriti, na območnem odboru pa so se uklonili željam občine, za govornika so si izbrali Cirila Zlobca.

Sicer pa so bili prejšnji teden na Centru za raziskovanje javnega mnenja FDV predstavljeni izsledki Politbarometra. V rubriki "aktualna vprašanja" so anketirancem zastavili tudi vprašanje, "ali naj Slovenija s slovesnostmi obeleži 60. obletnico konca druge svetovne vojne", ki se po Evropi praznuje kot dan zmage 9. maja. Kar 75 odstotkov vprašanih si to želi, le 16 odstotkov temu nasprotuje. Podpora narašča s starostjo anketiranih ter z izobrazbo. Precej bolj naklonjeni tem slovesnostim so tisti, ki niso verni, manj od povprečja pa verni. Tisti, ki se imajo za politično bolj levo usmerjene in sredinske, precej nadpovprečno pritrjujejo tem slovesnostim, desno usmerjeni pa manj. Med strankarsko opredeljenimi je za praznik največ simpatizerjev ZLSD (96 %) ter tudi LDS (88 %), SLS (84 %)in NSi (80 %), manj navdušeni so samo simpatizerji SDS in SNS (70 %). Tiste, ki so se izrekli za slovesnosti ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne, so povprašali še, katere vidike naj te slovesnosti poudarjajo. Izprašani so izbrali takole: "slovenski upor proti nacifašizmu" (76 %), "sprava med Slovenci" (73 %), "zmaga zaveznikov nad nacifašizmom" (65 %) in "sprava med evropskimi narodi" (73 %). Podpora pomenu slovenskega upora proti nacifašizmu raste z izobrazbo, spet ga manj poudarjajo verni in bolj neverni, daleč najmanj desno usmerjeni, predvsem somišljeniki SDS (45 %), bolj pa levo usmerjeni, predvsem iz vrst ZLSD (89 %). Pomen sprave v tem kontekstu izgublja podporo z naraščanjem starosti. Večji pomen spravi pa pripisujejo neverni (59 %) kot pa verni (54%), najbolj sredinsko politično usmerjeni, manj levo in še manj desno usmerjeni. Najbolj so za spravo simpatizerji SLS (84 %), najmanj pa Desusa (43 %).

Morda je zanimivo, da je od tistih, ki so pomen pripisali slovenskemu uporu proti nacifašizmu, kar 78 odstotkov pomen pripisalo tudi spravi med Slovenci. Na drugi strani pa je izmed tistih, ki so poudarili spravo, pomen slovenskemu uporu pripisalo le 70 odstotkov. Trend je tu podoben kot v aktualni politiki, kjer so podporniki sedanje leve opozicije mnogo manj kritični do desne vlade, kot so bili prej podporniki desne opozicije do leve vlade.