Pred zamenjavo / zavarovalništvo

Seveda. Planica je eden največjih projektov, nanj smo ponosni.

Se splača?

Absolutno, drugače se tega ne bi šli. V doskočišču je bil tudi letos Triglav s svojim znakom, ne kakšna tuja zavarovalnica. To bi si težko odpustil.

Kaj pa finančne zadeve? Veliko se je govorilo, da knjigovodstvo ni urejeno, da ni denarja, vse je podrto. Planica ni nekaj, s čimer bi se lahko hvalili, ali pač?

Menim nasprotno. Mi s poslovanjem komiteja nimamo nič, imamo pogodbo s Smučarsko zvezo Slovenije, ker smo sponzor nordijske reprezentance, in pri nas so pogodbene obveznosti jasno opredeljene, tako da je stvar popolnoma natančno določena. Očitno se obema pogodbenima strankama to splača. V Planici bomo zagotovo vztrajali še naprej. To je pomemben slovenski dogodek in želimo, da tak tudi ostane.

Kolikokrat doslej ste se sestali z novim finančnim ministrom?

Z gospodom Bajukom sva se doslej pogovarjala enkrat, natančnega datuma se ne spomnim, bilo pa je pred zadnjo skupščino, ki je bila januarja, torej je bilo enkrat konec decembra, okoli božiča.

Na čigavo pobudo sta se sestala?

Na mojo. Zdi se mi normalno in logično, da v podjetju, ki je v 85-odstotni lasti države, obstaja normalna komunikacija med ključnimi odgovornimi in upravo take delniške družbe, tako da sem se obrnil nanj in na nekatere druge.

Koliko časa sta se pogovarjala?

Bil je korekten pogovor, približno uro.

Kakšen je bil zaključek? Sporočila za javnost ni bilo.

Šlo je za spoznavni sestanek. V splošnih okvirih.

Potem je prišel zaplet s cenitvami in menda je Bajuk hotel govoriti z vami, iskali so vas mediji, vas pa ni bilo nikjer. Kje ste bili takrat?

Tisti teden sem bil na dopustu v Afriki. S kolegi sem bil ves čas v telefonski povezavi. Zadeva je bila deležna velike medijske pozornosti. Bili smo presenečeni. Tudi jaz osebno, ker ta uprava s procesom privatizacije ni imela tako rekoč nič, in je nelogično, da v zvezi s tem doživljamo take očitke. Stališča pa smo jasno povedali.

Od kod ta razlika pri cenitvah?

Razliko zelo težko komentiram, ker prve cenitve ni naročila ta uprava. Zadeve poznamo le iz medijev. Naši argumenti so jasni in logični. Ko sem sam prišel v Triglav, smo postavili ekipo in določili strategijo. Ključna usmeritev je bila, da Triglav raste, se razvija in postane največja zavarovalno-finančna skupina v jugovzhodni Evropi. To strategijo je potrdil tudi nadzorni svet. Za takšno rast smo potrebovali dodatna sredstva, ki so se morala od nekod sfinancirati, in izdaja novih delnic, ne glede na to, kdo bi jih vplačal, je bila preprosto nujna. Pripravili smo se na izdajo novih delnic, to se pravi na projekt pridobitve denarja za svojo rast. Popolnoma logično je, da v takšnih trenutkih naročiš cenitev. To cenitev smo naredili zelo profesionalno, v skladu z zakoni, in to je vsa znanost. Potem se je pojavil zaplet s primerjavo, ki je nismo nikoli delali, niti analizirali, ker to ni bila naša stvar. Tista prva cenitev je bila stvar procesa privatizacije in v ta proces ta uprava ni bila vpletena. Prva cenitev je bila izdelana v skladu z zakonom o privatizaciji Zavarovalnice Triglav. To cenitev je naročil Sod.

Očitek je bil, da je bila cenitev prenizka, vsaj se je dalo razumeti vlado, da bi insajderji lažje prišli do lastniškega deleža.

Te cenitve ne morem komentirati. Lahko zelo odgovorno stojim za cenitvijo, ki jo je naročila in opravila moja ekipa. Razlika v ceni zaradi vseh poslovnih dogodkov, ki so se zgodili v tem triletnem obdobju, ni bila takšna, da bi morali po hitrem postopku obveščati vlado. Vmes je poslovanje zavarovalnice zraslo za več kot 70 odstotkov in močno je porasel tudi borzni indeks. Očitka, zakaj tega nismo dali vladi, pravzaprav ne razumem. Ravnali smo po zakonu, ki narekuje enakopravno obravnavanje delničarjev. Vlada je prek Kada in Soda največji lastnik. Triglav je delniška družba in treba je spoštovati zakon o gospodarskih družbah.

Zakaj ste bili v Afriki nedosegljivi? Ste bili tako daleč?

Ne, to je popolnoma napačna teza. Bil sem dosegljiv. Ljudje so me nadomeščali. Nobene potrebe ni bilo, da na vrat na nos pridem nazaj domov.

Se vam ni zdelo logično, da boste ena prvih tarč nove vlade? Ali se ne bi laže branili, če bi neposredno komunicirali z javnostjo in z vlado?

Moja politična pripadnost je znana in nesporna. Upam pa, da nisem neskromen, če trdim, da sem na to funkcijo prišel, ker imam menedžerske in strokovne sposobnosti. Pravila igre so jasna. Če bo novi nadzorni svet menil, da nisem več primeren, s tem ne bom imel težav. Sem bodo prišli drugi ljudje. Poslovni rezultati so dobri in nanje sem ponosen. Zame je pomembno, da lahko pokažem rezultate. Nadzorni svet bomo dobili 6. aprila, in možni so vsi scenariji. V nestabilnem okolju, kakršno je sedaj, pa je težko dosegati optimalne rezultate.

Ko ste bili na čelu Kada, ste prodali Delo. Pomladna opcija vas ima za nekoga, ki je zaščitil "liberalnost" Dela. Kako gledate na to svojo akcijo?

Še vedno mislim, da je bila ta odločitev popolnoma primerna in pravilna. Transakcija, ki smo jo takrat opravili, je bila v skladu z vsemi pravili. Ni bil največji problem v transakciji z delnicami. Ker sem bil predsednik uprave Kada, sem imel pooblastila za glasovanje na skupščini Dela. Od nove skupščine, ki me je kasneje zamenjala, sem dobil zapoved, da moram za glasovanje na skupščini pooblastiti nekoga drugega. Tega seveda nisem storil. To je bistvo zgodbe. Danes bi verjetno ravnal enako.

Garnitura, ki je sedaj na oblasti, je tista, ki ste ji nekoč rekli "ne"?

Za "ne" sem imel konkretne razloge. Imena se res ponavljajo, kar je celo logično, ali pa tudi ne.

Veliko se je govorilo o privatizaciji Triglava. Kaj menite o odstavitvi prejšnje direktorice? Kakšna je bila pri tem vloga prejšnjega premiera? Kako vidite razmerje Rop-Klemenčičeva?

To razmerje bosta seveda komentirala sama. Pripisovati gospodu Ropu namene oškodovanja državne lastnine, ko je bil navsezadnje prav on tisti, ki je zgodbo razčistill, se mi zdi absurdno. Verjetno je treba privatizacijo speljati do konca, in sicer v skladu z zakonom. Ta uprava ni bila postavljena zato, da bi razčiščevala zadeve za nazaj, ampak zato, da iz Triglava naredi uspešno podjetje. Naš mandat je predvsem usmerjen v prihodnost.

Kako vi vidite to zgodbo? Šlo je za privatizacijo, pri kateri naj bi imeli veliko vlogo zaposleni v Triglavu, eldeesovska vlada pa je to blokirala. Določila je druga pravila igre in potem ste v Triglav prišli vi.

O tem je bilo napisanega veliko. Verjetno me sprašujete, ali je LDS zato nastavila Leniča, da bi v Zavarovalnici Triglav pridobila moč. Upravljanja Triglava smo se lotili zelo profesionalno. Treba je vedeti, da nobeden izmed dvajsetih do tridesetih ljudi, ki smo jih zamenjali, ni prišel po politični liniji. Šlo je za pomlajevanje ključne ekipe, ki se je kadrirala iz vrst strokovnjakov. Triglav pod mojim vodstvom ni bil poligon političnega izživljanja LDS.

Sta se s finančnim ministrom pogovarjala o privatizaciji Triglava?

Ne, o teh stvareh se nisva pogovarjala, ker privatizacija ni bila zadeva, s katero se ukvarja ta uprava. Mi se ukvarjamo s poslom. Privatizacija ni bila naš temeljni problem, je pa res, da so tudi nam očitali, da hočemo z izključitvijo prednostne pravice do vpisa delnic izriniti državo iz lastništva. Očita se nam nekaj, kar sploh nismo nikoli naredili in morda tudi ne bi. Želeli smo samo normalno menedžersko orodje, da odgovorimo na nekatere poslovne priložnosti. In še danes trdim, če uprava delniške družbe takšen instrument ima, je veliko lažje doseči poslovne cilje, še posebej pri nakupu drugih zavarovalnic. Eden od absurdov se mi zdi tudi to, da so nas kar naprej napadali, da bomo z dokapitalizacijo po prenizkih cenah nekaterim posameznikom omogočili bogatenje. Izkazalo se je, da smo cenitev naredili korektno, pa je spet nastal problem. To je res paradoksalno.

Je koristno, da se direktor zavarovalnice dobro razume z vlado?

Najbrž je.

Ali ste še vedno politik?

Ponosen sem na svojo politično preteklost. Sedaj že šest let nisem aktiven v politiki in trudim se, da bi me javnost prepoznala tudi drugače, kot menedžerja. Zanimivo je, kako se lahko nekdo, ki je bil nekoč poslanec ali kaj podobnega, za zelo dolgo obdobje popredalčka, ne glede na to, kaj dela in kako dobro dela. Pri tem početju so najbolj glasni mlajši poslanci, ne da bi se zavedali, da delajo v korist svoje škode ... Me prav zanima, kaj bodo počeli do konca življenja.

Kot politik imate svoje poglede na privatizacijo Zavarovalnice Triglav. Bi jo bilo dobro privatizirati, imate glede tega kakšno vizijo?

Menim, da Triglav strateškega partnerja ne potrebuje. To pomeni, da ni potrebe, da bi se prodal multinacionalki. Kar nekaj časa že zagovarjam tezo, da bi bilo smiselno, da bi vsaj nekaj delnic Triglava kotiralo na borzi. Prepričan sem, da bi v Triglavove delnice vlagali oboji, fizične osebe in skladi. To pomeni lastniško strukturo, kjer bi država lahko obdržala kontrolni paket, recimo četrtinskega, preostalo pa bi bilo razpršeno na borzi in v lasti skladov in fizičnih oseb. To bi bila zanimiva lastniška struktura. Če bi postali del sistema multinacionalke, se lahko zgodi, da se zreduciramo zgolj na slovenski trg, brez lastnega razvoja. Naši naložbeniki ali aktuarji bi verjetno sedeli kar na Dunaju ali v Trstu, tukaj pa bi izvajali zgolj prodajne aktivnosti. Vsaki družbi je prirojeno, da se želi razvijati, in to velja tudi za Triglav.

Ali ni država slab lastnik?

Niti ni nujno. Slabo pri tem lastništvu je, da so predvsem menedžerske ekipe ves čas na udaru, to se trenutno dogaja tudi pri nas. Težko je s samozavestjo dolgoročno graditi poslovno politiko, saj so prisotni tudi drugačni cilji, ne zgolj poslovni. V tem trenutku so zasebni delničarji skoraj neprepoznavni. Država ima daleč največji lastniški delež, ki narekuje tempo razvoja. Vse drugo je zelo razpršeno. Takšen model je možen, navedel pa sem njegove slabe strani. Ob vsaki menjavi oblasti se poveča nestabilnost, predvsem v povezavi z menedžmentom.

Dobili boste nov nadzorni svet. V njem bodo Kramberger, tajnik vladnega strateškega sveta, Gomišček, kandidat SDS, Pergarjeva, kandidatka NSi, Predalič, predsednik OO SDS Grosuplje, Žerjav, predsednik OO SLS Lendava, in Mihevc, ki naj bi bil menda eden od kandidatov za pravosodnega ministra. Nadzorni svet bo absolutno političen. Verjetno ne pričakujete, da boste z njim dobro sodelovali?

Predvsem ena stvar mora biti jasna. To je, da nadzorni svet imenuje upravo in ne uprava nadzorni svet. Na imenovanje tega nadzornega sveta nimam vpliva, vem pa, da Triglav potrebuje usklajene ekipe. Potrebuje situacijo, kjer sta uprava in nadzorni svet v svojih poslovnih ciljih usklajena. In če te uskladitve ni mogoče doseči, se ve, kdo mora iti. Bodo pa potrebne rešitve, ki bodo težile k usklajenosti, k temu, da vsi organi družbe zastopajo politiko, ki jo definirata lastnik in nadzorni svet. Smo v enaki situaciji, kot če bi v klasičnem zasebnem sektorju prišlo do prevzema. Večinski lastnik se zamenja in pove, kaj hoče. Za zdaj na pogovore čakamo. Abstinenca pri pogovarjanju implicitno lahko vodi do zaključkov, čeprav ti zaključki niso bili nikoli javno izrečeni.

Lahko poveste, kakšni so ti zaključki?

Pod vprašaj se postavljajo ključni cilji, ki jih je ta uprava definirala skupaj z nadzornim svetom, in tudi kadrovska zasedba uprave.

Gre pri vas torej samo še za to, kakšna bo odpravnina.?

Ne.. Smo prva uprava v Sloveniji, ki je javno razkrila svoje plače. Ko smo se pogovarjali o tem, kakšne bodo plače v Triglavu, je bila smer zelo jasna. Naj bodo približno take, kot so v primerljivih podjetjih. In takšne so seveda potem tudi bile. Res, da so za nekoga, ki zasluži 100.000 tolarjev, te plače astronomsko visoke, so pa primerljive s plačami v drugih velikih podjetjih v Sloveniji. Povedal sem tudi vse o odpravninah. Po pogodbi mi za odpravnino pripada šestnajst plač, če me odpokličejo iz nekrivdnih razlogov. Odpravnine niso bistveni element. Če bom menil, da ne morem zagotoviti usklajenosti in dosegati zastavljenih ciljev, ne bom optimiral zgolj finančnega izplena.

Zamenjali ste Janka Kastelica, ki je bil predsednik DZU Triglav. Zakaj ste ga zamenjali?

Ni res, da bi gospoda Kastelica zamenjal. Potekel mu je mandat in imenovana je bila nova uprava. Danes jo vodita zelo kvalificirana človeka, ki nimata zveze z LDS niti s katerokoli drugo stranko. Gospod Kastelic je svoj mandat korektno končal.

Kastelic naj bi bil politično bližji opciji, ki je na oblasti, čeprav je v preteklosti zelo dobro sodeloval s prejšnjo direktorico Klemenčičevo. To nepodaljšanje mandata je bilo mogoče razumeti znak, da se boste v Triglavu vseeno še borili.

Mandat se je končal in imenovana so bila nova imena. To je vsa znanost v zvezi z DZU. DZU je eden od naših paradnih konj tudi pri prodaji življenjskih zavarovanj. Tudi te zamenjave sodijo bolj v sklop kadrovske pomladitve, svežine, vnašanja novih idej.

Kako gledate na neuspeh LDS na zadnjih volitvah. Kje vidite razloge zanj?

Odgovor na to vprašanje je verjetno stvar daljšega in globljega premisleka. O tem je bilo že tudi veliko napisanega. Ko smo ljudje, ki smo blizu LDS, prišli na pomembnejše položaje, smo bili razmeroma mladi. Danes smo stari od štirideset do petdeset let in očitno smo slabo zaznali, da se je vmes rodilo deset novih generacij. Svet se je spremenil. Ni več tak, kot je bil pred desetimi, petnajstimi leti. LDS novim generacijam ni ponudila pravih izzivov.

Kaj pa klientelizem? Je to tisto, kar je apriori nesimpatično volilkam in volilcem?

To zagotovo je apriori antipatično. Se pa včasih pretirava. Sam sem bil štiri leta direktor Kada in uspeh je, da v Sloveniji večjih afer, afer tajkunskega tipa, ni bilo.

Se mislite še vrniti v politiko?

Za zdaj sem predsednik Triglava. Če se bo zgodilo, da ne bom več, kar je eden od možnih scenarijev, si bom vzel čas za premislek. Verjetno pa bom ostal v gospodarstvu.