sova / Vojske še niso nič vprašali

Mladina je že pred časom pisala o tem, kako je Sova sodelovala pri odkupovanju orožja, ukradenega v postojnski vojašnici, in kako je bila vpletena v zloglasni primer "Sava"; šlo je za skupino pod vodstvom Jožefa Kovača, ki je ugrabljala podjetnike, da bi dobila odkupnino, in dva od njih celo usmrtila. Kaj se je pravzaprav dogajalo konec leta 1999 in v začetku leta 2000, nam je povedal kar sam Zvonimir Vojska, ki je v teh akcijah sodeloval. Zdaj mu grozi visoka zaporna kazen, čeprav naj bi bil, kot trdi sam, pri očitanih mu dejanjih sodeloval kot agent Sove. Zanimivo, da njegovih besed nihče ne jemlje resno oziroma jih kar preslišijo. Ko je svojo zgodbo povedal za našo revijo, so odgovorni rekli, da so to navedbe v Mladini. Zdaj se je stvar spremenila, saj je Vojska zgodbo ponovil pred sodiščem. "Navedbe, objavljene v tedniku Mladina, iz katerih izhaja, da naj bi se bila Sova 'ukvarjala z ugrabitvami in utopitvami podjetnikov v Savi' ipd., pa so zavajajoče in se zato od njih odločno ograjujemo," je za Mladino dejal direktor Sove Iztok Podbregar. Boljšega in konkretnejšega odgovora ni dobila niti komisija, ki Sovo nadzira. Tako vsaj kaže odgovor nekdanjega predsednika te komisije Jožefa Jerovška, ki smo ga v intervjuju vprašali, ali se je komisija pozanimala, kaj Sova počne v primeru "Sava" in zakaj preiskuje ugrabitve podjetnikov: "Še enkrat bom povedal, vprašanje je bilo postavljeno, ni pa bilo primernega odgovora. Mislim, da je bilo vprašanje postavljeno celo pisno." Potem je dodal: "Komisija bi morala biti opozorjena, da so se pojavile težave s tajnimi sodelavci, da so njihovi viri vpleteni v kriminalna dejanja. Mislim, da bi morala biti komisija s tem seznanjena." Kakorkoli že, zdaj je pred Sovo in vsemi odgovornimi tudi izjava Zvonimirja Vojske pred sodiščem. Glede na to, da je krivo pričanje kaznivo, lahko rečemo, da ne gre več za navedbe v časopisu, ampak za uradno izjavo.

In kaj je Vojska povedal na sodišču: "Zveza mi je rekla, naj se pozanimam o tej skupini. Začel sem se večkrat pojavljati v gostilni Jelen pri Kovaču, ker naj bi bil on šef in vodja te združbe." Ko je ugotovil, da se je podjetnik Tili pojavil na Kovačevem seznamu za ugrabitve, je o tem obvestil nadrejenega: "Zveza mi je rekla, naj se toliko vključim, da vidim, ali je Kovač že koga ugrabil in ali se še kaj pripravlja." Torej mu je zveza naložila, naj še naprej raziskuje. Pri takem delu pa se lahko zgodi marsikaj nepredvidenega in to se je potem zares začelo dogajati. Ko je bila ugrabitev izpeljana, čeprav takrat še ni bila načrtovana, je Vojska o njej obvestil nadrejenega. "Prvič po desetih letih sem prekršil pravilo in poklical zvezo, česar sicer ne smeš. On mora poklicati tebe. Tisti, ki vam da nalogo, mora skrbeti za vas, nižji pa nikakor ne sme spraviti višjega v nevarnost," pravi Vojska. In dodaja: "Nič ni kazalo, da se bo zgodil umor." Vojska je pred sodiščem povedal, da v ključnem trenutku ni mogel preprečiti umora, saj je imel Kovač orožje, poleg tega je tudi fizično močnejši. Soobdolženega Kosa pa takrat še ni dovolj poznal, zato tudi pobegniti ni mogel. Torej je bil vključen v združbo in ugrabitev ter kasneje v umor podjetnika Tilija po naročilu Sove, vendar se je ta zaradi odmevnosti procesa svojemu agentu preprosto odrekla. Ga pozabila. Žrtvovala. Tožilstvu pa je vseeno, ali je sodeloval pri ugrabitvi in kasneje pri umoru po nalogu Sove ali zaradi svojega zasebnega interesa. Glavno, da ga zaprejo, kaj se je zares dogajalo, očitno ni toliko pomembno, da bi tožilstvo Sovo karkoli vprašalo. Tudi komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ne kaže pravega zanimanja, da bi izvedela resnico: "V zvezi z vprašanjem glede zaslišanja Z. Vojske sporočamo, da je komisiji znano, da teče zoper njega kazenski postopek za hudo kaznivo dejanje, ki pa naj bi bil v zaključni fazi," je Davorin Terčon, predsednik komisije za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb, odgovoril na naše vprašanje, zakaj še nihče ni obiskal Zvonimirja Vojske in ga povprašal o stvareh, ki jih pozna in bi komisijo morale zanimati. Zmago Jelinčič, ki je član te komisije, pravi: "O tem smo že razpravljali. Dokler ni obsojen, ga nimamo pravice obiskati. Ko bo obsojen, bom zahteval obisk pri njem in pogovor z njim." Že res, da je Vojska v priporu in da ga ne moreš obiskovati vsak dan, vendar bi komisija za nadzor to po določenem postopku lahko storila. Navsezadnje smo tudi novinarji Mladine prišli do njega in opravili intervju. Res pa je, da Vojska sam ne more priti do komisije, da bi ji povedal svojo zgodbo.

Zakaj je Sovi do tega, da pusti svojega agenta gniti v zaporu dvajset let ali več. Zakaj tudi komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ni do tega, da bi odkrila, kaj je res, ostaja skrivnost. Vse pa kaže, da se razlogi skrivajo v aferi postojnsko orožje. Vojska je namreč prišel v stik s prodajalci orožja, ki je bilo ukradeno v postojnski vojašnici. Bil je celo dogovorjen z organizatorjem kraje. Le dan pred sestankom pa ga je policija poklicala na informativni pogovor, kamor je prišel sam in kjer so ga policisti aretirali, čeprav je zveza vedela za dogovorjeni sestanek. Naključje?

"Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je v skladu z veljavnimi predpisi dolžna zaščititi podatke o svojih izvorih, zato žal ne moremo odgovoriti na Vaša vprašanja v zvezi z izjavami gospoda Zvonimirja Vojske in s t. i. postojnskim orožjem. V tem primeru je Sova v okviru svojih pooblastil tvorno sodelovala s pristojnimi organi," pravi Iztok Podbregar, direktor Sove, čeprav organizatorjev kraje in večine orožja še niso našli. Zadnje besede pa niso rekli niti v komisiji za nadzor: "Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je primer kraje orožja iz vojašnice v Postojni, leta 1999, že večkrat obravnavala. Kot predsednik komisije, ki ji predsedujem, se strinjam, da se kraja razišče in razjasni. Ta primer za komisijo ni zaključen, to pa trdijo tudi pristojne službe, ki se z raziskavo tega primera ukvarjajo." Primer ni zaključen, človek, ki največ ve o njem, pa je v priporu, vendar ga o primeru nihče nič ne vpraša. Koga s tem varujejo?