spletna birokracija / Zavajajoče varčevanje

Minister za javno upravo Gregor Virant je med svojim paketom ukrepov za izboljšanje slovenske birokracije napovedal popolno prenovo spletišč ministrstev in državne uprave, ki bodo dobila skupno tehnološko platformo, za njihovo upravljanje pa naj bi poskrbeli kar državni uslužbenci sami. Državni proračun naj bi po Virantovo tako prihranil kar 100 milijonov tolarjev letno. Napovedano varčevanje s spletišči državne uprave je močno razjezilo številna slovenska podjetja in agencije, ki se ukvarjajo s spletnimi vsebinami. Nekateri med njimi so resnici na ljubo v preteklosti dejavno sodelovali s slovenskimi državnimi organi in Virantovi ukrepi zanje pomenijo obsežen izpad dohodka. Združenje za splet pri Gospodarski zbornici je sredi aprila slovensko javnosti v zvezi z Virantovimi ukrepi opozorilo: "Javne trditve o več kot sto milijonih tolarjev prihranka, ki naj bi bil posledica tega naročila, so zavajajoče. Naročnik naj bi s predmetom naročila v celoti nadomestil strošek priprave in vzdrževanja spletnih mest - torej dobil za 6 milijonov SIT tisto, za kar je prej plačal več kot 100. Predmet aktualnega naročila, vrednega 6 milijonov SIT, so samo prilagoditev sicer brezplačnega sistema za upravljanje z vsebinami, standardizirana strukturna in oblikovna rešitev, usposabljanje urednikov in triletno vzdrževanje." Sicer pa naj bi bili po naših virih v teh 6 milijonih vključeni le odprtokodna tehnološka platfoma (bojda izbrana platforma ni ravno zanesljiva, ker naj bi imela številne varnostne luknje, ki jih neprestano krpajo), dva predloga postavitve spletne strani (layout) in izobraževanje štirih oseb, ki naj bi pozneje poučevale slovenske birokrate, kako naj sami urejajo svoja spletišča.

Druga pripomba sekcije za splet je bil nerazumljivo kratek rok za izvedbo projekta: "Tri dni od podpisa pogodbe do oblikovanih, tehnološko podprtih in vsebinsko popolnih spletnih mest je čas, ki ni zgolj strokovno sporen, temveč tudi praktično zelo težko izvedljiv brez vnaprejšnjih dogovorov. Iz običajnega procesa priprave spletnih mest izključuje številne ključne faze, ki zagotavljajo kakovostno rešitev. Vsiljen kratek rok se posledično kaže v podpovprečni kakovosti in večjem številu vsebinskih in tehničnih napak, ki so bile, in nekatere še vedno so, prisotne na prvih treh spletnih portalih, izvedenih v sklopu projekta." Sicer pa naj bi bile z razvpitimi privarčevanimi 100 milijoni sit v preteklih letih plačane storitve, ki tako po obsegu kot po vsebini bistveno presegajo te, s katerimi se hvalijo na Ministrstvu za javno upravo (MJU). Člani sekcije za splet na drugi strani v Virantovih ukrepih vidijo tudi nekakšno razvrednotenje njihovega dela in stroke. Javno razglašanje, da bodo za 6 milijonov na leto postavili celoten sistem javne uprave, od ministrstev do upravnih enot na svetovnem spletu, bo imelo posledice pri drugih naročnikih, ki bodo hoteli imeti njihove storitve temu primerno cenejše. Zakaj bi plačevali toliko denarja za spletne strani, če jih država dobi tako rekoč zastonj?

Državni sekretar Gorazd Perenič, še donedavna je za milijonske zneske svetoval Ministrstvu za notranje zadeve in sodeloval pri vzpostavljanju tako imenovane e-uprave, je šesterico povabljenih k javnemu naročilu obvestil, da je pri razpisu bistvenega pomena "ustrezno finančno ovrednotenje ugleda državne uprave, ki pomeni, da se državna uprava zaveda svojega ugleda in pomena pridobljene reference izvedbe predstavitvenih spletnih strani za posameznega ponudnika ter zato pričakuje, zahteva in tudi dobi ustrezen dodatni popust na uveljavljene tržne cene". Birokratsko ministrstvo je torej od povabljenih zahtevalo tako rekoč dumpinške cene. Zaradi njih in penalov 300.000 sit za dan zamude sta se odzvali le dve podjetji od šestih. Kot je znano, je na koncu postal izvajalec del in nalog Render Space. Zaradi takšnega odnosa države je prišlo do negodovanj slovenskih spletnih agencij. "Tovrstne izjave kažejo na dvoličnost države, ki z besedami obljublja podporo manjšim podjetjem in tehnološko naprednim panogam ter poudarja njihov pomen za doseganje razvojnih ciljev, z dejanji pa točno ta podjetja vodi k izvajanju strokovno spornih projektov in k cenovnemu dumpingu," so še zapisali pri Sekciji za splet. Pereniču so v zvezi z varčevalnim načrtom poslali nekaj konkretnih vprašanj, denimo ali gre za prihranek pri vseh stroških strokovnih storitev, ki jih ponujajo spletne agencije, kot so vsebinsko-konceptualno načrtovanje, oblikovanje, pomoč pri vsebinskem vzdrževanju, ter ali to pomeni, da so ostale spletne agencije za vedno izključene iz projektov državne uprave. Konkretnih odgovorov niso dočakali, temveč le pogled Virantovega ministrstva "na spletni nastop in elektronske storitve državne in širše javne uprave". MJU pa je med drugim ocenilo, da je bilo dosedanje stanje v državni upravi po njihovi oceni ne najboljše, pa čeprav so imela nekatera ministrstva bistveno bolje oblikovane in do uporabnikov prijazne spletne strani, kot so tiste "enotne", ki bodo krasile državno upravo v prihodnje. Toda uporabnikov državnih spletnih strani menda ne zanima niti oblika niti kakšni multimedijski ali drugi dodatki, temveč jim zadostujejo le suhoparne informacije, kakršne jim bodo po novem servirali državni spletni uredniki. Na drugi strani pa minister Virant in ekipa pozabljajo, da so spletne strani ministrstev in državni uradov, cenejše ali dražje, financirane iz davkoplačevalskega denarja. S tem pa imajo davkoplačevalci pač pravico do popolnih servisov, ne pa nekih cenenih rešitev, ki naj bi jih delali in urejali državni uradniki sami. Tudi v tujini naj bi bila v večini primerov praksa, da državne spletne strani urejajo najbolj priznane spletne agencije. Sicer pa je najbrž kar umestna pripomba enega izmed članov sekcije za splet, ki je dejal, da bi minister Virant najbrž precej več prihranil, če bi vsakemu slovenskemu uradniku po končanem delu porinili v roke metlo in krpo in bi svoje prostore čistili sami namesto dragih čistilnih servisov.