18. 5. 2005 | Mladina 20 | Politika
Balkanska posla
Čigava je islamska skupnost v Sloveniji
Zadnja bajramska molitev muftije Osmana Đogića v Ljubljani v dvorani na Kodeljevem
© Denis Sarkić
Ko je bil oktobra leta 2001 Osman Đogić imenovan za slovenskega muftija, večina prebivalcev Slovenije sploh ni vedela, kaj naj bi to pomenilo. Še več, niti niso vedeli, da je slovenska islamska skupnost organizirana, kaj organizirana, da sploh obstaja. Sedaj, po skoraj štirih letih, pa se mediji ukvarjamo s takimi podrobnostmi, kot so prepiri znotraj slovenske Islamske skupnosti, ko se ne morejo zediniti, čigava beseda več velja. Za kaj gre? Osmanu Đogiću bi v kratkem potekel štiriletni mandat. Ker je slovenska islamska skupnost v znotraj institucionalni organiziranosti podrejena bosanskemu rijasetu, bi tam imenovali novega muftija ali pa podaljšali mandat Đogiću. Pa so se slovenski muslimani sprli, še preden bi do tega sploh prišlo. Na sestanku sabora slovenske skupnosti so sklenili, da Sarajevu prišepnejo, da Đogića ne želijo več za muftija, tako da so na saboru Islamske skupnosti v BiH potrdili njegov odstop, za v. d. muftija v Sloveniji imenovali mariborskega imama Ibrahima Malanovića ter obvestili, da bodo novega muftija imenovali do septembra. Osman Đogić trdi, da ni odstopil, da je še vedno slovenski mufti; da je bil sestanek slovenskega sabora nelegitimen, ker naj se ne bi pred tem sestali odbori vseh džematov; da si bo prizadeval spremeniti statut Islamske skupnosti v Sloveniji, in sicer tako, da bi bila bolj neodvisna od bosanske skupnosti. Spor še ni razrešen in trenutno se ne ve, kdo je vodja slovenskih muslimanov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
