znanost / Jera in pika

Vlada je prejšnji teden za v. d. direktorice Inštituta za novejšo zgodovino potrdila dr. Jero Vodušek Starič. Pred tem je za vršilko dolžnosti zavrnila dolgoletno direktorico INZ dr. Jasno Fischer. Verjetno je bil eden izmed razlogov za zavrnitev Fischerjeve zamera, ki jo do nje goji vlada na čelu s premierom Janezom Janšo, saj je bila Fischerjeva popisnica treh izjav, ki so opozarjale na vtikanje politike v stroko, čeprav jih je podpisala kot Jasna Fischer in ne kot direktorica INZ. Gre za izjavo proti ločevanju ministra Zvera na primerne in neprimerne zgodovinarje, izjavo o sovražnem govoru v parlamentu ter izjavo proti novemu zakonu o RTV. Glavni razlog pa je vseeno dejstvo, da je vlada imela ves čas v mislih zgolj eno kandidatko - Jero Vodušek Starič, to dokazuje tudi neuspešen razpis za direktorja INZ pred meseci, ko je vlada prav tako zavrnila dr. Aleša Gabriča, ki ga je za direktorja izbral upravni odbor INZ. Naj spomnimo, šolski minister Milan Zver je aprila letos v intervjuju za Sobotno prilogo Dela dr. Jero Vodušek Starič skupaj z dr. Jankom Prunkom, dr. Stanetom Grando, Jožetom Dežmanom ter nekaterimi drugimi uvrstil med zaželene zgodovinarje v času nove vladajoče koalicije. Po Dežmanu, ki je postal direktor Muzeja novejše zgodovine, tudi Vodušek-Staričeva že žanje ugodne posledice Zverove klasifikacije.

Najbolj je zanimivo ozadje izbora Vodušek-Staričeve, katerega kronologija je naslednja. Donedavna direktorica Fischerjeva je že v začetku leta upravnemu odboru INZ naznanila, da odhaja v pokoj. Tako je prišlo do razpisa za direktorja INZ, na katerem je upravni odbor INZ izbral dr. Aleša Gabriča, ki pa ga je vlada, kot rečeno, na zadnji julijski seji zavrnila. Po parlamentarnih počitnicah, konec avgusta, se je predsednik upravnega odbora INZ dr. Jurij Perovšek sestal z v. d. generalnega direktorja direktorata za znanost in visoko šolstvo pri istoimenskem ministrstvu, dr. Zvonkom Bergantom. Namen sestanka je bil, da se končno doseže soglasje o kandidatu vsaj za v. d. direktorja INZ, da ta ne bi deloval brez formalnega vodje po upokojitvi Fischerjeve. Dogovorila sta se, da do uspešnega razpisa delo v. d. direktorja INZ opravlja kar dotedanja direktorica Fischerjeva. Tako se je resorni minister dr. Jure Zupan na seji vlade 22. septembra pojavil z omenjenim usklajenim predlogom za začasnega vodjo INZ. Vendar ni naletel na odobravanje predsednika vlade, nasprotno, sejo vlade je zapustil z jasnim navodilom, naj se v najkrajšem času za vršilko dolžnosti imenuje Jera Vodušek Starič. Upravni odbor INZ je o primernosti Vodušek-Staričeve za vršilko dolžnosti glasoval že naslednji dan, a se je izrekel proti imenovanju. Glasovanje so zato ponovili že čez dva dni, 26. septembra, vendar Vodušek-Staričeva ponovno ni dobila podpore. Zato so člani upravnega odbora še enkrat dobili dva dni časa, da dobro premislijo in se docela zavejo posledic sprememb Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki bodo vladi zaupale imenovanje večine članov upravnih odborov znanstvenih inštitutov. Do sedaj je vlada namreč v posamezni upravni odbor lahko imenovala le tretjino članov. Člani upravnega odbora INZ so se torej po vseh zapletih spet sestali 28. septembra in s petimi glasovi za, enim vzdržanim in enim proti končno, po več neuspelih poskusih, podprli Vodušek-Staričevo za vršilko dolžnosti.

Vlada je že naslednji dan brez obrazložitve podprla predlog upravnega odbora INZ, ki sicer šteje sedem članov. Zaposlene predstavljajo predsednik upravnega odbora dr. Jurij Perovšek, dr. Ervin Dolenc in dr. Žarko Lazarević. Predstavnika uporabnikov storitev sta dr. France M. Dolinar iz Nadškofijskih arhivov ter dr. Božo Repe z Filozofske fakultete. Predstavnika vlade, točneje njena elektorja, saj s strani vlade imenovani člani prepogosto glasujejo na podlagi pisnih navodil vlade, pa sta dr. Mateja Gašpirc iz Agencije za raziskovalno dejavnost in dr. Petra Svoljšak z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Predsednik upravnega odbora dr. Jurij Perovšek odločitve upravnega odbora ni želel komentirati, prav tako izjave o svoji izvolitvi ni želela dati vršilka dolžnosti in najverjetnejša nova direktorica INZ Jera Vodušek Starič. Poleg nje se je na novi razpis za direktorja INZ za zdaj prijavil le še s strani vlade že odpisani dr. Aleš Gabrič.

Zakaj se je izbira primernega kandidata Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo tako močno razlikovala od izbire Vlade RS, smo povprašali kar ministra Zupana. Odgovore pa nam je posredovala predstavnica za stike z javnostjo ministrstva Nataša Gerkeš: "Dr. Jasna Fischer se je s 1. 10. 2005 upokojila, zato za Vlado RS ni bila primerna kandidatka za v. d. direktorico Inštituta za novejšo zgodovino. Jero Vodušek Starič je za v. d. direktorico predlagal upravnemu odboru INZ predsednik upravnega odbora, člani upravnega odbora pa so jo izvolili s petimi glasovi za, enim proti in enim vzdržanim." Na ministrstvu so se torej osredotočili zgolj na suhoparno formalno definicijo postopka izbire, vendarle ne povsem brez napak. Vlada je namreč zavrnila Fischerjevo kot kandidatko za v. d. direktorja na seji 22. septembra, ko Fischerjeva še ni bila v pokoju. Tudi sicer poznamo številne primere, ko upokojitev direktorja ni pomenila tudi njegove neprimernosti za vršilca dolžnosti. Dolgoletna direktorica dr. Jasna Fischer načina dela nove vlade ne odobrava: "Inštitut za novejšo zgodovino je imel od leta 1971 notranje direktorje brez kakršnihkoli zunanjih prišepetavanj. Zdaj pa Janša deluje na podlagi politične lustracije zgolj zato, ker sem podpisala določene izjave proti vmešavanju politike v stroko ter proti sovražnemu govoru v parlamentu. Že za časa prejšnjega političnega sistema sem pisala in podpisovala mnoge oblasti nedopadljive dopise, pa se ni zgodilo nič, takratni vodilni politiki niso posredovali."

Morda je zanimivo, da je prav Fischerjeva leta 1988 INZ predlagala javno glasovanje na zboru delavcev o včlanitvi INZ v Bavčarjev odbor za izpustitev Janeza Janše. Glasovanje je takrat uspelo in INZ je postal kolektivni član Bavčarjevega odbora, Fischerjeva pa je kljub jeznim pogledom ostala direktorica INZ. Dandanes so očitno stvari drugačne, saj je minister Zupan zaradi podpisa izjave proti novemu RTV-zakonu na zagovor poklical tudi direktorico enega izmed znanstvenih inštitutov.