manjšine / Bitka za Dunaj

Lastnik študentskega doma Korotan na Dunaju je Mohorjeva družba iz Celovca. Sicer ga je na svojo pobudo in s pomočjo domačega in tujega denarja sezidal pater Ivan Tomažič. Potreboval pa je nekoga, ki bi že od samega začetka jamčil za velike kredite, doma pa tudi ni mogel graditi brez javnega denarja. Korotan je bil zgrajen leta 1964. Tomažič je moral že na začetku dobiti močnega lastnika, ki je bil jamstvo tudi za avstrijsko ministrstvo.

Kdaj in zakaj ste ga obnovili?

Obnoviti ga je bilo treba, ker je bil zidan bolj skromno. Takrat ni bilo veliko denarja in smo ga morali obnoviti iz tehničnih in gradbenih razlogov. Drugi razlog je, da smo ga morali kakovostno izboljšati. Naredili smo malo manj sob in te so bolj prostorne. Prej sta stanovala po dva v sobi, nekje po trije, zdaj pa ima vsak dijak svojo sobo in svoje tehnične priključke današnjega časa.

Od tedaj je študentski dom Korotan uvrščen med 500 najlepših stavb na Dunaju.

Takoj po obnovi arhitekta Borisa Podrecce je bila stavba uvrščena med 500 najbolj zanimivih stavb na Dunaju.

Koliko denarja ste vložili v to prenovo in kako ste prišli do denarja?

Celotna obnova je stala 3,6 milijona evrov. 900.000 evrov je dala Republika Avstrija, 100.000 evrov Koroška in 100.000 evrov Republika Slovenija. Za ostalo smo najeli kredite.

Po obnovi dom vseskozi deluje pozitivno?

Tekoče poslovanje študentskega doma je zdaj pozitivno. V šolskem času je študentski dom, poleti pa imamo hotel, da lahko poslujemo pozitivno.

Trenutno je največ študentov iz Slovenije, se pravi slovenskih državljanov.

Trenutno je v domu 65 študentov. Od tega je 40 študentov iz Slovenije, 15 je koroških Slovencev, ostali pa so drugih narodnosti.

Koroški Slovenci subvencionirate Republiko Slovenijo s tem, ko omogočate slovenskim študentom študentske postelje po ugodnih cenah.

Teh 40 študentov zdaj bremeni samo nas. Z veseljem bi nosili to breme, samo če bi nam pri tem kdo tudi malo pomagal. Ne izključujemo se iz slovenskega okolja. Mohorjeva družba ima naloge, ki segajo tudi prek Koroške. Recimo pritličje in še nekateri prostori v Korotanu so namenjeni za kulturne potrebe. Od knjižnice do prireditev, razstav. Predvsem gre tu za promocijo umetnikov iz Slovenije. To je zelo pomembna dejavnost. Nočemo se izključevati iz slovenskega kulturnega okolja, ampak breme študentov iz Slovenije je preveliko, da bi ga mogli nositi sami.

Korotan je torej tudi sedež Slovenskega kulturnega centra na Dunaju?

Pripravlja zelo pestre programe in je izložbeno okno za Slovenijo, slovensko znanost, kulturo. Na Dunaju je veliko glasbenikov, ki se še učijo, ki so absolventi in ki imajo v Korotanu možnost prvega nastopa. To je zanje zelo koristno. Treba je vedeti, da je povpraševanje po prostorih v domu dosti večje, kot je zmogljivosti. Dejstvo je, da na Dunaju študira okoli 200 slovenskih študentov. V Korotanu imamo 40 postelj in še toliko v Knafljevi ustanovi. Postelj torej ni dovolj za vse. Treba pa je tudi povedati, da je Korotan tudi "dom" za marsikoga, ki tam ne stanuje. To je mesto, kjer se lahko srečujejo prijatelji, kjer se berejo časopisi ...To je središče dunajskih Slovencev.

Korotan bi zaradi lege in kakovosti lahko takoj prodali. Zakaj menite, da je treba Korotan obdržati v slovenskih rokah?

Prodati je najlažje. Lahko bi ga prodali kakšni hotelski verigi ali pa komu drugemu, ki bi tam imel študentski dom. Hišo bi lahko spremenili v stanovanja. Ni problem to, da ne znamo gospodariti. Tekoče poslovanje je pozitivno, je pa obremenitev toliko večja, ker ne moremo preložiti investicij na stanovalce, saj so stanovalci devet mesecev študentje. Zato ne moremo vračati posojil. Očitki, da slabo gospodarimo, so popolnoma odveč in so nesmiselni, ker je to socialna dejavnost, ki je del Mohorjevega delovanja. Ne moremo pa nositi pretežnega dela bremena študentov iz Slovenije. Avstrija da nekaj javnega denarja, vendar mora del denarja prislužiti tudi ta, ki dom upravlja. Odprti smo za najrazličnejše rešitve. Končna rešitev pa mora biti taka, da Slovenija toliko pripomore, da bomo lahko slovenske državljane še naprej sprejemali. Zadeva je zelo transparentna. Mohorjeva družba je dolžna skrbeti za koroške Slovence, za nas je najpomembnejše oskrbovanje potreb koroškega Slovenca. To tudi delamo. Tudi na Dunaju bi še naprej nosili del bremena za dijake iz Slovenije, tudi če bi Slovenija odkupila del stavbe.

Za delni odkup ste se s prejšnjo vlado že popolnoma dogovorili, kje se je ustavilo?

Dejansko je bilo tako, da ni bilo več nobenega nerešenega vprašanja. Zato je bilo za nas presenečenje, da smo po enem letu dobili nenavadno pismo, dolgo tri vrstice, v katerem minister Jure Zupan pravi, da se niso odločili pomagati, in nič drugega. To je sramotno, saj z nikakršnim argumentom niso povedali, kaj je narobe z našo pobudo. Lahko rečejo, da jih to ne zanima, ampak naj to povedo. Zanimivo, da je bila na podlagi prejšnjega dogovora že spisana pogodba. Stroka v ministrstvu se po volitvah ni spremenila, torej pamet ni danes ena, jutri druga. Stroka, ki je svetovala prejšnjemu in zdajšnjemu ministru, je ugotovila, da bi bilo pametno pomagati. Mislili smo, da bomo s temi strokovnjaki prišli na zeleno vejo. Lahko bi nam plačali eno leto en del, drugo leto drugi del, ker razumemo, da so povsod težave s proračunom. Zdaj se stvari vrtijo nazaj. To dokazuje tudi pismo ministra Zupana. Če bi kaj novega odkril, bi napisal, da so po pregledu ugotovili, da se je zgodilo nekaj, česar nismo upoštevali. Argumenti pa se niso spremenili. Študentje iz Slovenije so tukaj že nekaj let. Stroški so znani. Pregled, kaj in koliko Korotan stane, kaj prisluži in kaj ne, je na ministrstvu. Cenitev je bila narejena. Pismo ministra, dolgo tri vrstice, pa dokazuje, da so se odločili mimo pameti. Lahko bi rekli, da nimajo denarja, lahko bi rekli, da jih ne zanima, kaj bomo s tem počeli, da jih vse skupaj ne zanima. Razlogov ne navajajo, ker jih ni. Toliko bolj smo potrti, da se je minister Zupan odločil na podlagi nekega čudaškega intervjuja v nekem časopisu, kjer se je nekdo spomnil, da to ni pametno. Sumim, da so v ministrstvu spodbudili ta intervju, da se je minister lažje odločil proti nam. To so navadne spletke.

Pogajanja z zdajšnjo vlado so se popolnoma prekinila, ko je izšel intervju s Feliksom Bistrom v Demokraciji!

Feliksa Bistra imenujem nepridiprav v vsakem pomenu besede. Njegov intervju je vsebinsko povsem napačen. Govoril je, kot da se je neki denar nekje skril in da je treba najprej pregledati, kam je ta denar šel. Ti namigi so nedostojni in nepotrebni v tej razpravi. Mi imamo partnerja, to je ministrstvo za znanost, ki ima pravico pogledati vsak papir. Če hoče nekdo kupiti neko hišo, ima pravico pogledati vsak dokument, račun ... Razočarani pa smo toliko bolj, da ministrstvo oziroma minister Zupan in Andrej Bajuk, ki je dolžan delati obračune o slovenskem denarju, niso demantirali besed, izrečenih v tem intervjuju. V resnici so odločili proti boljšemu znanju. To je za kristjana povsem nesprejemljiv poseg proti Svetemu duhu. Če vem, da je nekaj čisto drugače, delam pa obratno.

Bister je Mohorjevi družbi očital slabo gospodarjenje, nejasne kredite, pozival je vlado, naj ne da denarja ...

Ministrstvo bi moralo reči, to ni tako, kot govori Bister, ker smo zadevo pregledali in je vse v redu. Koroški Slovenci smo v prevelikih težavah, da bi se ukvarjali z ljubljanskimi intrigami. Mi nimamo časa za take stvari. Če imajo čas in denar, naj to delajo v Ljubljani. Ne želimo biti predmet nobenih ljubljanskih spletk.

Zakaj ta vlada noče sodelovati z vami?

Mislim, da gre za to, kdo bo vse skupaj prevzel. Dunaj ima tri elemente, ki so relevantni za Slovence. Dom Korotan, ki so ga zgradili koroški Slovenci z avstrijskim zamejskim denarjem in tudi z denarjem iz Slovenije. Mohorjeva družba je nosila glavno breme, dokler smo lahko. Ko se je pokazalo, da dom ne funkcionira več, kot bi moral, smo ga hitro sanirali. Dokler so bili predvsem slovenski študentje iz Koroške, smo vse sami financirali. Zdaj ugotavljamo, da študentov iz Koroške ni več toliko, ampak je vse več študentov iz Slovenije. Zato se obračamo na Republiko Slovenijo, saj ali ni študent na Dunaju enako vreden kot študent v Ljubljani ali Mariboru? Odgovor je lahko samo pritrdilen. Mi ne prosimo v neki gospodarski stiski, ker ne vemo, kako naprej. Mi vemo, kako naprej, ampak lahko se zgodi, da se bo namembnost te hiše spremenila. Ker pa je povpraševanje slovenskih študentov iz Slovenije veliko, bi morali za te študente nekaj napraviti. Lepo je, če lahko v tujini koga srečaš in se z njim pogovoriš v domačem jeziku.

Poleg Korotana je za Slovence na Dunaju pomembna tudi Knafljeva ustanova.

Knafljeva ustanova je bila pred sanacijo tik pred tem, da jo zaprejo. Mesto Dunaj je izdalo ukaz, da moramo stvari popraviti, ker odpada omet in padajo opeke s strehe ljudem na glavo. Napisali so nam, da bodo v nasprotnem primeru hišo popravili oni sami in se bodo za ta denar vpisali v zemljiško knjigo. To je bil alarm. Vprašanje pa je bilo, kdo bo to saniral. Bili so sami dolgovi. Bister je bil glavni povzročitelj negospodarnega ravnanja, ker je bil tam kurator. To povedo številke. V uradnem poročilu ljubljanske univerze je zapisano, kako je bila hiša prevzeta z dolgovi. Hišo nam je uspelo postaviti na pozitivno stran in lani smo imeli 30.000 evrov presežka, letos pa bo še več denarja, ki ga lahko ljubljanska univerza namenja za plačevanje štipendij. Bister pa je razumljivo užaljen, ker je moral to hišo nečastno zapustiti, saj so bili tam veliki dolgovi. Iz poročila Jožeta Kušarja lahko vidimo, da so dolgovi Knafljeve ustanove na dan 15. 8. 1992 znašali 999.935 šilingov. Dolgovi so se v letu 1993 še povečali, ker so se finančne izgube vsako leto povečevale. Bister je naredil za milijon šilingov dolga, kaj šele, da bi kaj napravil, in on nam zdaj razlaga, ali pametno gospodarimo ali ne. Zdaj Knafljeva ustanova prinaša denar. To bi na ministrstvu morali vedeti.

Zakaj nova vlada tako zelo zaupa Bistru?

Mislim, da želijo zamenjati vodstvo Knafljeve ustanove in se še česa polastiti. Saj so nam že rekli, če bomo odkupili del Korotana, bomo prevzeli vse. Naslednji element je Slovenski znanstveni inštitut, ki je tudi zelo lepa pozicija. Vodstvo je treba očrniti, se pravi kuratorja Antona Levsteka in celovško Mohorjevo, da bodo lahko spet prišli taki, kot je Bister, ali kdo iz Ljubljane, in se usedli k polni skledi.

Prek doma Korotan bi si radi prilastili vse ostalo na Dunaju?

Tako je. Dobivamo prva znamenja, da če bodo kaj odkupili, bodo odkupili vse skupaj. Verjetno je to ozadje.

Knafljeve hiše ne morejo odkupiti od vas, saj ni vaša, vi jo samo upravljate za univerzo.

Lahko pritiskajo na univerzo, ker je finančno odvisna. Oni lahko rečejo, da imajo na Dunaju slabe upravnike, in na univerzi se bodo začeli spraševati, kaj pa imate tam na Dunaju.

Finančni minister Andrej Bajuk, ki je večino svojega življenja preživel izven Slovenije, vas ni imel časa sprejeti?

Če napišem avstrijskemu ministru pismo, dobim v približno osmih dneh odgovor, kjer napišejo, da so dobili moje pismo in da je moj predlog zanimiv ali zanič, ali pa da so ga dali v nadaljnjo obravnavo. Po nekaj mesecih se oglasijo, da je vse v redu ali pa ne. V Sloveniji pa pišem, puščam telefonske številke, pri Zupanu ni klica nazaj, pri Bajuku ni klica nazaj. Na elektronsko pošto ne odgovarjajo. Lahko si za ali proti, ampak to poveš. Nam pa so po enem letu napisali tri vrstice. Niso nam dolžni odgovarjati, vendar pa smo ljudje, gre za neki človeški odnos. Ne dovolite si, da vam državo spravijo na to, da je osebno poznanstvo osrednjega pomena. Država se ne sme sprivatizirati. Enkrat ta vlada s svojimi navezami, potem pa druga z drugimi navezami. Država ni last kake stranke, ne glede na to, ali so leve ali desne. Po intervjuju v Demokraciji, ki je bil po mojem mnenju naročen in ki je zaobšel vse dokumente, so se odločili, da ne bodo pomagali slovenskim študentom.

Po tem intervjuju ste imeli tudi inšpekcijo avstrijskega ministrstva?

Ni bila ravno inšpekcija. Avstrijsko ministrstvo pa se je res takoj odzvalo z vprašanjem, kaj se tukaj dogaja. Če bi iz Korotana naredili hotel, bi morali Avstriji vrniti denar, ki smo ga dobili za gradnjo študentskega doma. Tisti del subvencije bi morali torej vrniti. Če se bomo odločili za to možnost, se tega zavedamo. Imamo pa tudi možnost odprodaje; tako bi bila hiša še naprej študentski dom, vendar bo potem manj postelj za slovenske študente. Mi nismo "na kantu", ampak na žalost se ne živi za denar, ampak od denarja. Kot predsednik nadzornega odbora Mohorjeve družbe lahko povem, da ne bomo podpirali Republike Slovenije, bolj kot zmoremo.

Ali ste za pomoč stopili v stik z ministrstvom za kulturo, ki rado zaščiti slovensko arhitekturo?

Seveda. Občutek imam, da smo s prejšnjo vlado prišli na zeleno vejo, z argumenti. Zdaj je šlo samo za vprašanje, kako to proračunsko urediti. Z zdajšnjo vlado smo takoj navezali stik z istimi razumnimi argumenti, pa ne pomaga. Očitno imamo opravka z nekim lobijem, ki si želi na Dunaj, in zdaj bodo pošiljali svoje ljudi na Dunaj, da bodo več zaslužili kot doma. Tako jaz to vidim. Da bi jim to uspelo, pa poskušajo nas spraviti na slab glas.

Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so nam povedali, da imajo slovenski državljani, če bi se Korotan prodal tujcem, še vedno možnost stanovati v Knafljevem domu, kjer je 47 postelj.

To je premalo. Povpraševanje je tako, da bi lahko napolnili še enkrat toliko postelj. Domovi so polni. Študentskega doma ne delamo iz radovednosti.

Kaj Mohorjeva družba zdaj lahko naredi? Kaj bodo vaši naslednji koraki?

Kot predsednik nadzornega odbora zagotavljam, da se ne bomo odločali pod pritiskom časovne stiske. Finančne težave so velike in ne vemo še, kako jih bomo rešili. V ponedeljek imamo sejo odbora na to temo. Predlagal bom, da se zadeve umirijo. Povedali smo si, tudi po časopisih, lepe in manj lepe stvari. Morda je zdaj prišel čas, ko bodo odgovorni pri sebi premislili, kaj bodo naredili. Na koncu lahko Slovenija ali pomaga ali ne. Če ne bo, se bo Mohorjeva mirno odločila, glede na svoje poslanstvo in glede na finančne posledice. Ne bomo si dovolili diktata nobenih intervjujev. Stvari so čiste. Udeležba Republike Slovenije bi bila pametna, smiselna in smotrna rešitev. Mohorjeva ne grozi z odprodajo, morali pa bomo rešiti to finančno breme, vendar to ni mogoče brez partnerja. Partner lahko odkupi celo hišo ali pa del, to pa potem ne bo več v slovenskih rokah. Kot predsednik nadzornega odbora ne morem dopustiti, da ne gospodarimo dobro. Tudi mi imamo prioritete, ki so za nas koroški Slovenci, in mislim, da to razume vsak, ki ve, da se imenujemo Mohorjeva družba Celovec.